Kaj je dobro vedeti o antibiotikih?

Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb (npr. pljučnica, angina, bakterijski meningitis …). Delujejo tako, da zavirajo razmnoževanje mikroorganizmov ali jih ubijajo. Najpomembnejše je, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom ali glivicam, zato z njimi ne morete pozdraviti navadnega prehlada ali gripe.

Pomembno je vedeti, da se ta zdravila med sabo razlikujejo po mehanizmu delovanja ter po tem, katere bakterije lahko uničijo – temu rečemo tudi spekter delovanja. Nekateri antibiotiki uničijo le ozek spekter bakterij (ozkospektralni) in so učinkoviti le pri določenih okužbah, drugi pa lahko uničijo večji nabor mikrobov (širokospektralni) in se uporabljajo pri različnih okužbah.

Zato morate vedeti, da ni vseeno, kateri antibiotik vam zdravnik predpiše. Zdravnik namreč na podlagi znakov bolezni oceni, ali je antibiotik sploh potreben (ali je okužba res bakterijska ali pa vas je morda napadel virus) in se nato odloči za to, ali bo predpisal antibiotik ali ne. Zato se ne jezite, če vam zdravnik pri gripi ni predpisal antibiotika, saj vam le-ta zagotovo ne bi pomagal.

Različne oblike antibiotikov

Antibiotike vgrajujemo v različne farmacevtske oblike. Najpogostejše oblike so:

  • tablete in kapsule,
  • sirupi (za otroke),
  • kreme in mazila (za okužbe kože) ter
  • kapljice ter mazila za oči.

Odpornost bakterij na antibiotike (bakterijska rezistenca)

Bakterijska rezistenca je pojav, ko postane bakterija odporna na določen antibiotik. To pomeni, da je antibiotik neučinkovit in ga je potrebno zamenjati z drugim. Vendar pa se morate zavedati, da lahko bakterija razvije odpornost tudi na naslednji antibiotik, ki ga je potrebno ponovno nadomestiti s tretjim in tako naprej. Žal pa to ne gre v nedogled, saj je nabor antibiotikov, ki jih imamo na voljo danes, omejen. Zato je zelo pomembno, da s pravilno in racionalno rabo zdravil poskrbite, da do takšnih primerov ne prihaja.

Glavni vzrok, zakaj pride do bakterijske odpornosti, je lahko prepogosto predpisovanje posameznega antibiotika ali njegova nepravilna uporaba. Zelo pomembno je, da se zdravila jemlje redno ter tako dolgo, kot je to določil zdravnik.

Pravilno jemanje antibiotikov

Če želite, da bo antibiotik učinkovit, mora biti njegova koncentracija v krvi dovolj visoka, da bo uničila bakterije. Z izpuščanjem odmerkov ter nerednim jemanjem (npr. jemanje na 10 ur namesto na 8 ali 6 ur) poskrbimo, da je odmerek zdravila v krvi prenizek, da bi lahko uničil bakterije. V takšnem okolju bodo mikrobi preživeli ter se razmnoževali (okužba ne bo pozdravljena ampak se bo samo prikrila), prav tako pa lahko razvijejo odpornost.

Uporaba večjih odmerkov zdravila pa ne bo skrajšala časa zdravljenja, ampak lahko le poveča verjetnost za pojav neželenih učinkov.  

Vedeti morate, da lahko nekateri antibiotiki vstopajo v medsebojno delovanje s hrano, drugi pa so na jemanje s hrano povsem neobčutljivi. Medsebojne delovanje lahko zmanjša ali poveča učinek zdravila, zato je pomembno, da se pred vsako uporabo zdravila o tem posvetujete s farmacevtom v lekarni. Prav tako je pomembno, da se med antibiotično terapijo izogibate alkoholu ter izdelkom, ki ga vsebujejo. Alkohol namreč zmanjša učinkovitost zdravila in poveča njegove neželene učinke.

Kaj storiti s preostankom zdravila?

V nekaterih primerih se lahko zgodi, da vam po koncu terapije doma ostane neporabljen antibiotik. Takšnega antibiotika ne smete hraniti doma, temveč ga morate vrniti v lekarno. Četudi se vam naslednjič pojavijo podobni simptomi bolezni, je lahko povzročitelj povsem drug in antibiotik, ki ga imate doma, ne bo učinkovit. S takšnim (nepravilnim) samozdravljenjem boste podaljšali čas zdravljenja ter povečali tveganje za pojav bakterijske odpornosti.

Najpogostejši neželeni učinki antibiotikov

Kot vsako zdravilo tudi antibiotiki povzročajo neželene učinke. Najpogostejši neželeni učinki pri uporabi antibiotikov so prebavne motnje (driska, slabost) ter glivične okužbe (sor v ustih, vnetje nožnice). Ti neželeni učinki se pojavijo zaradi porušene mikrobiotične vlore v telesu – antibiotik uniči nekatere koristne mikroorganizme, ki naseljujejo telo in povzroči razrast škodljivih. V tem primeru lahko posežete po probiotikih (npr. Linex, Waya, BioGaia idr.), ki povzročijo ponovno naselitev koristnih mikroorganizmov in tako uravnajo floro ter delujejo preventivno.

Za izbiro pravega probiotika se obrnite na farmacevta v lekarni, ki vam bo pomagal pri pravilni izbiri. Pomembno pa je, da probiotik ter antibiotik jemljete z vsaj dvournim razmikom, saj bo v nasprotnem primeru antibiotik uničil koristne probiotične bakterije.

Redkeje pa se pri uporabi antibiotikov pojavi alergija, ki se lahko kaže na različne načine:

  • zelo srbeči, izbokli, rdeče obrobljeni izpuščaji (koprivnica),
  • bolečine v sklepih,
  • otekanje v predelu okrog ustnic in oči,
  • težave z dihanjem,
  • anafilaktični šok.

Pri pojavu alergijske reakcije na katerokoli zdravilo se je potrebno nemudoma posvetovati z zdravnikom.

 

Andraž Počič, mag. farm.