Klop – majhna žival, velike nevšečnosti

S pričetkom toplejših dni se poveča tudi število klopov, ki so lahko za ljudi zelo nevarna nadloga. Klopi ne povzročajo le neprijetnega ugriza, ki srbi in na mestu ugriza lahko tudi boli, temveč prenašajo povzročitelje številnih in različnih bolezni.

KJE SE LAHKO SREČAMO S KLOPOM

Klopi se najpogosteje zadržujejo na senčnih in vlažnih travnato gozdnih površinah. Največ jih najdemo na nizkem rastlinju ob gozdnih obronkih, zaraščenih območjih in v gozdovih z gostim podrastjem. V gozdu  jih najdemo predvsem na področjih kjer prevladujejo listavci. Zadnja leta pa je vse več klopov prisotnih tudi na travniku v okolici hiš, vrtovih in mestnih parkih.

Živijo na vegetaciji, ki je blizu tlom, predvsem na višini do enega metra. Višina do katere klop spleza je odvisna od razvojne stopnje klopa. Ličinke (larve) so navadno v travi oz. v nizkem rastlinju blizu tal, do 30 cm nad tlemi. Nimfe so navadno v travi in grmovju, do višine 1 m nad tlemi. Odrasli klopi splezajo na višje rastline, običajno na plevel in grmičevje, ki je do največ 1,5 m nad tlemi.

Klopi se nahajajo na celotnem območju Slovenije. Na področjih, ki presegajo 1000 metrov nadmorske višine, se zadržujejo le redko, na nadmorskih višinah, ki presegajo 1500 metrov, pa jih ni.

Čeprav ne pogosto, lahko klop preide na človeka tudi iz domače živali, zlasti če se nanjo še ni povsem prisesal. Prav tako pa so poznani primeri, ko je bil klop prinešen v stanovanje z gozdnimi sadeži in gobami.

RAZVOJNI KROG KLOPA

Celoten razvojni krog klopa, od jajčeca do odraslega klopa, traja od enega do štirih let, odvisno od pogojev. Samica klopa izleže 500 do 5000 jajčec v gosto travo, nekoliko dvignjeno od tal. Iz vsakega jajčeca se izleže ličinka, ki ima 3 pare nog. Ličinka se povzpne na rastlino, kjer čaka na svoj prvi obrok na mimoidočem gostitelju (glodavci, gozdne živali, psi, mačke, človek…). Ko se do dobrega napije s krvjo, odpade iz gostitelja in šele po hranjenju se lahko preobrazi v naslednjo stopnjo, imenovano nimfa. Nimfe so že podobne odraslim klopom s štirimi pari nog, vendar so manjše. Da se lahko preobrazijo v odraslega klopa jih loči ponovno hranjenje na gostitelju. Po hranjenju nimfa odpade iz gostitelja in se preobrazi v odraslega klopa, ki pa mora ponovno najti novega gostitelja. Samica odraslega klopa se po hranjenju pari in izleže jajčeca in s tem se ponovno začne razvojni krog.

KAKO KLOP PREPOZNA GOSTITELJA

Klopi imajo posebne receptorje s katerimi zaznajo že šibko telesno toploto, premike ali rahel vonj in tako prepoznajo svojega gostitelja. Klop se aktivno napoti proti gostitelju, lahko pa ga gostitelj pobere nevede, ko se dotakne klopa.

Klopi čakajo gostitelja na spodnji strani lista lahko tudi več ur, vse dokler se ne začnejo izsuševati. Ker so relativno občutljivi na sušenje, se v vročini spustijo na tla, ki so hladnejša in vlažnejša. Tam počakajo do ustreznih pogojev in potem zopet splezajo nazaj na rastlino in čakajo gostitelja.

Ko pride klop na gostitelja, se ne pritrdi takoj, ampak poišče primerno nežno mesto. Na kožo se pritrdi tako, da prebode kožo z rilčkom in ga porine globoko v kožo. Vbod ne povzroča bolečine, saj vsebuje slina blag anestetik prav tako pa zaviralce strjevanja krvi in imunskega odziva. Ravno zato mnogi sploh ne opazijo, da se je nanje prisesal klop. Okužen klop lahko s slino v kožo gostitelja vbrizga tudi povzročitelje bolezni.

KDAJ SO KLOPI NAJBOLJ AKTIVNI

V hladnih mesecih nas klopi ne ogrožajo, saj prezimijo med odpadlim listjem in podrastjem ali v zgornji plasti zemlje, kjer je temperatura lahko tudi 0°C.

Klopi postanejo dejavni spomladi (marec-april), ko se temperatura dvigne na 5-8°C. S prezimovanjem pa začnejo nekje oktobra-novembra, ko se temperatura okolja začne nižati do približno enake vrednosti. Za klope je značilna dvojna sezonska aktivnost, z vrhoma spomladi (maj, junij) in jeseni (september, oktober).

Preživetje klopa je odvisno predvsem od temperature in vlage v okolju. Zlasti dejavni so v vlažnem vremenu in pri zmernih temperaturah. Zelo vroče in suho vreme jim ne prija, tudi kadar je mraz, niso dejavni. Temperaturno območje primerno za normalno aktivnost klopa je od 14°C do 24°C, najugodnejša vlažnost za klopa pa je med 92% in 95%.

KATERE BOLEZNI PRENAŠAJO

Klopi so prenašalci različnih povzročiteljev bolezni. V Sloveniji najbolj pogosti in tudi poznani bolezni sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Klopi so z borelijami okuženi po vsej Sloveniji, medtem ko so z virusom klopnega meningoencefalitisia okuženi predvsem klopi na gorenjskem, koroškem, štajerskem in v ljubljanski regiji.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, za katero je značilno vnetje možganov in možganskih ovojnic.

Bolezen se praviloma razvija v dveh fazah. Prvi znaki bolezni so podobni gripi in se pojavijo 7-14 dni po vbodu okuženega klopa. Pojavi se lahko slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, slabost, vročina, glavobol. Ta faza traja do šest dni. Sledi obdobje dveh tednov, ko je bolnik brez težav ali ima blag glavobol. Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Telesna temperatura močno naraste (ponavadi nad 39°C), pojavi se močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, lahko pa pride celo do nezavesti in smrti.

Bolezen lahko pusti trajne posledice kot so: močni glavoboli, vrtoglavica, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija, motnje sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko mišična atrofija.

Za klopni meningoencefalitis zaenkrat ni učinkovitega zdravila, zato je zdravljenje simptomatsko: zniževanje telesne temperature, lajšanje bolečin, nadomeščanje tekočin in elektrolitov, zmanjšanje otekanja možganovine. Pogosto je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja.

Lymska borelioza

Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi.

Prva faza bolezni nastopi v nekaj dneh do enega meseca, najpogosteje pa sedem dni po okužbi. Pojavi se značilna kolobarju podobna rdečina, ki začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Spremembe na koži lahko spremljajo glavobol, vročina, utrujenost in drugi splošni simptomi okužbe.

Kožne spremembe izginejo po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja, vendar to ne pomeni, da smo zdravi. Bolezen se lahko nadaljuje z drugo fazo po nekaj mesecih, ko izpuščaja ni več. V tem obdobju se pojavi prizadetost srca, živčevja, oči in drugih organov. Pojavijo se bolečine v različnih mišicah in okostju.

Tretja faza se pojavi šele po več mesecih ali celo letih po okužbi. Znaki bolezni v tej fazi so lahko zelo podobni celi vrsti drugih obolenj, na primer artritisu, multipli sklerozi ter psihiatričnim boleznim. Pojavijo se kronične spremembe na katerem koli organskem sistemu, lahko pa jih je prizadetih tudi več hkrati. Večinoma se pojavljajo kronična vnetja kože, sklepov in živčevja.

Pomembno je, da bolezen odkrijemo čim prej. Bolezen se zdravi z antibiotiki v vseh fazah, vendar pa je zdravljenje najuspešnejše zgodaj v poteku bolezni, saj lahko s tem učinkovito preprečimo razsoj borelij in pojav poznejših kliničnih znakov bolezni.

KLOPA MORAMO ODSTRANITI ČIM HITREJE

Pomembno je, da klopa odstranimo pravilno in čim prej oziroma vsaj v prvih 24. urah. Dlje časa je klop pričvrščen, večja je možnost za okužbo. Ker vbod klopa ne povzroči bolečine, je zelo pomembno da se vsakič temeljito pregledamo po sprehodu v naravi.

KAKO KLOPA PRAVILNO ODSTRANIMO

Klopa primemo s pinceto čim bliže koži in ga previdno izvlečemo. Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilček in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev. Večinoma pa se preostanek telesa v nekaj dneh kot tujek izloči sam.

Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko je klop prisesan kratek čas in se še ni zaril globoko v kožo. Kadar pa odkrijemo klopa kasneje in je zarit že globoko v kožo, je manjša verjetnost, da bomo s takšnim načinom uspešno odstranili klopa ne da bi se zatrgal.

Klopa ne smemo odstranjevati s pomočjo petroleja, acetona, izopropil alkohola, etanola… S temi snovmi mehansko dražimo kožo. Prav tako pa lahko celo povečamo možnost okužbe, saj zaradi draženja klopovih slinavk, klop izloči še več sline in s tem večjo količino virusov oz.bakterij.

KAKO LAHKO UBLAŽIMO REAKCIJO NA MESTU PIKA?

Na mestu pika lahko pride do lokalnega vnetja, ki je največkrat posledica alergijskega odziva ali nestrokovnega odstranjevanja klopa, zaradi katerega del klopa ostane v koži. Prizadeto mesto je rdeče in oteklo ter običajno precej srbeče. Težave v nekaj dneh same izzvenijo.

Da ublažimo vnetno reakcijo, lahko lokalno nanesemo mazila, ki so na voljo v lekarni brez recepta. Največkrat vsebujejo izvlečke zdravilnih rastlin in nekatere druge učinkovine (dimetinden, kamilica, aluminijev acetotartrat, arnika…). Delujejo blažilno ter omilijo srbenje, bolečino in vnetje.

ZAŠČITA PRED KLOPI

Če se odpravimo v naravo, je bolje da hodimo po uhojenih poteh in ne po nizki podrasti, grmičevju ali visoki travi, kjer je večja verjetnost, da se bodo zadrževali klopi.

Priporočljivo je, da se oblečemo v svetlejša oblačila, saj tako klopa hitreje opazimo. Telo naj bo čim bolj pokrito – najprimernejši so dolgi rokavi in dolge hlačnice, ki si jih po možnosti zataknemo v obuvalo.

Uporabimo lahko repelente – sredstva, ki odganjajo mrčes. Dobro je vedeti, da noben repelent ne zagotavlja popolne zaščite pred klopi, zato predstavljajo le dodaten zaščitni ukrep. Repelenti lahko vsebujejo:

– naravne piretrine: izvleček iz dalmatinskega bolhača. Nanašamo ga na oblačila, predvsem po robovih hlač, vrhu nogavic in ostalih mestih, kamor se klopi radi prijemljejo.

– DEET in druge sintezne učinkovine: nanašamo jih na kožo, predvsem na izpostavljene dele, ki niso pokriti z oblačili. Zaščita traja do nekaj ur, čas pa se skrajša, če se močno potimo.

– eterična olja: olje citronele, sivkino in klinčkovo olje.

Na tržišču obstajajo tudi elektronski odganjalci klopov, ki delujejo na principu oddajanja signalov visoke frekvence, ki so neslišni za človeka, a zelo moteči za klope.

Po vrnitvi domov se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo.

KAJ PA CEPLJENJE?

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. V Sloveniji se izvaja obvezno cepljenje vseh oseb, ki so okužbi izpostavljeni pri svojem delu (npr. gozdni delavci). Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo na okuženih območji oziroma za vse, ki se veliko zadržujejo v gozdu in naravi nasploh. Obstaja nekaj omejitev, sicer pa je cepivo zelo varno in učinkovito.

 Za učinkovito zaščito so potrebni trije odmerki cepiva (osnovno cepljenje) in nato vsake 3-5 let poživitveni odmerki cepiva. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.

Cepljenja proti boreliozi še ni.

 

ANA SKERLOVNIK, mag. farm.