Izjava za javnost: Obstoječ Zakon o lekarniški dejavnosti je ustrezen

»S predlogom novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki jo je v Državni zbor vložila poslanska skupina SMC, se nikakor ne strinjamo. Obstoječ zakon s 341 lekarnami zagotavlja enakomerno dostopnost do kakovostnih zdravil in lekarniških storitev. Ta zakon je leto in pol pripravljala skupina kompetentnih strokovnjakov iz Ministrstva za zdravje, Lekarniške zbornice Slovenije, Fakultete za farmacijo in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Temeljne usmeritve so bile usklajene s poslansko skupino SMC. Sedaj pa ta ista SMC vlaga predlog novele zakona, ki v bistvenih delih zakon spreminja,« je poudarila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Popolno neskladje

Novela predloga zakona se med drugim dotika gravitacijskega območja in razdalje med lekarnami. »Predlagane spremembe glede gravitacijskega območja in merila razdalje med lekarnami in podružnicami lekarn bi v mrežo vnesle kaos in razpad mreže lekarn na primarni ravni oz. v manjših krajih. Gre za popolno neskladje z usmeritvijo enakomernega regionalnega razvoja. Izpostaviti je treba tudi, da bi odpiranje več lekarn v urbanih središčih pomenilo zaprtje približno enakega števila lekarniških enot na obrobju. V lekarniški dejavnosti je treba zagotoviti enakomerno preskrbo vseh prebivalcev z zdravili, saj imajo vsi prebivalci enako pravico do dostopa do zdravil in lekarniških storitev,« je poudarila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Lekarniška mreža v Zakonu o lekarniški dejavnosti je postavljena na ekonomsko vzdržnost pri trenutnem sistemu financiranja dejavnosti. Ekonomska vzdržnost hkrati zagotavlja kakovost preskrbe in storitev.

Regionalna povezanost

V Lekarniški zbornici menijo, da morajo biti izvajalci lekarniške dejavnosti vezani na določeno regijo, ker to prinaša prednosti za izvajalca in paciente. Zato je bistveno, da za organiziranje lekarniške dejavnosti na svojih območjih ostanejo odgovorne sosednje občine. Obstoječe regijsko organiziranje izvajalcev lekarniške dejavnosti zagotavlja strokovno in logistično povezovanje in sodelovanje. Na krajših razdaljah so povezave hitrejše (premikanje zalog med enotami), poslovanje je stroškovno bolj učinkovito (zagotavljanje čiščenja, popravil). To pomeni tudi ekonomsko vzdržnost za celotno dejavnost. Težko je zagotoviti učinkovito upravljanje s kadri v enoti na drugem koncu države (nadomeščanje bolniških odsotnosti, dopustov) ali zaposlenim v tej enoti omogočiti, da sodelujejo z drugimi zaposlenimi pri izvajalcu (npr. sodelovanje v strokovnem svetu, sodelovanje na internih izobraževanjih). Podobno so regijsko organizirani tudi zdravstveni domovi,« je opisala mag. Darja Potočnik Benčič.

Vse občine se sicer samostojno odločajo o organizaciji primarne zdravstvene dejavnosti na svojem območju. Vseeno pa morajo pri tem upoštevati zakonske določbe. S predhodnim mnenjem zbornice in soglasjem ministrstva se tako vnaprej zagotovi usklajenost z zakonodajo.

Ustanavljanje veletrgovcev z zdravili

Poudariti je treba, da bodo ob sprejetju predlagane ureditve gospodarske družbe v prometu z zdravili na debelo zahtevale uveljavitev vertikalnega povezovanja v obe smeri. »Če je dovoljeno, da javni zavod ali zasebnik s koncesijo ustanovi veletrgovino, bo zagotovo izposlovano, da lahko tudi veletrgovec odpira lekarne. To bistveno vpliva na strokovno neodvisnost magistrov farmacije, ki imajo po kodeksu etike obvezo, da dajejo potrebe pacienta na prvo mesto. Konflikt interesov je v takem primeru velik, pa naj gre za veletrgovce z zdravili, proizvajalce zdravil (ki so sami velikokrat tudi veletrgovci) ali celo zasebne zdravstvene zavarovalnice,« je poudarila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Pogoji za direktorja

Predlagatelji želijo tudi odpraviti omejitev, da direktor javnega zavoda ne sme biti hkrati član sveta zavoda istega ali drugega javnega lekarniškega, zdravstvenega ali socialno varstvenega zavoda. Hkrati pa bi bilo omogočeno, da je direktor lahko v pogodbenem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili. Gre za neskladje in v obeh primerih se ni mogoče izogniti konfliktu interesov pri vodenju javnega lekarniškega zavoda.

»Nesprejemljivo je tudi to, da predlagatelji novele predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku, saj da gre po njihovem za manj zahtevne spremembe zakona. To vsekakor ne drži. Zakonske spremembe, ki bistveno vplivajo na delovanje in organiziranost lekarniške dejavnosti in od katerih je odvisna kakovost preskrbe z zdravili, se nikakor ne smejo sprejemati po hitrem postopku. Predlagane spremembe so bistvene, saj posegajo na področje mreže, ustanoviteljstva in preskrbe,« je zaključila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.