Menopavza je obdobje, s katerim se pri ženski zaključi obdobje plodnosti. Nastane zaradi usihanja delovanja jajčnikov, ki izločajo ženske spolne hormone (predvsem estrogen in progesteron). O menopavzi z gotovostjo govorimo, ko od zadnje menstruacije mine dvanajst mesecev.

Največ žensk je ob nastopu menopavze starih okrog 52 let. Je zahtevna sprememba, ki se zgodi v telesu in na vsako žensko vpliva drugače. Mnogim povzroči neprijetne simptome, nekatere celo potrebujejo zdravljenje. Za prav vsako žensko pomeni menopavza prehod v novo življenjsko obdobje.

Menopavzo, imenovano tudi klimakterij, lahko razdelimo na 3 faze. Pričetek in trajanje se med ženskami razlikujejo:

  • predmenopavza/perimenopavza – začetek nihanja spolnih hormonov, menstruacija je še prisotna, lahko pa je neredna, traja od 2-8 let;
  • menopavza – pomeni zadnjo menstruacijo in jo določimo retrogradno (ko menstruacija izostane za več kot dvanajst mesecev);
  • pomenopavza – obdobje po menopavzi, kjer se simptomi pojavljajo še pet ali celo deset let.

Menopavza

Simptomi in znaki

Zmanjšano izločanje estrogena in progesterona v krvi poveča koncentracijo gonadotropnih (FSH in LH – izloča ju hipofiza) in androgenih hormonov (npr. testosteron). Prav to hormonsko neravnovesje je glavni krivec za pojav klimakteričnih težav, ki pri ženskah povzroči velike telesne in duševne spremembe in so lahko bolj ali manj izražene.

Najpogostejši znak je izostajanje menstruacij. Te bodo pogosto preskočile en mesec in se vrnile ali preskočile več mesecev in nato za nekaj mesecev spet začele mesečne cikle. Kljub nerednim menstruacijam je nosečnost možna in je še vedno treba uporabljati ustrezno kontracepcijo.

Drugi klinični znaki, ki se pojavijo, so še:

  • suhost in sprememba tkiva nožnice,
  • urinska inkontinenca ter pogostejše okužbe sečil,
  • vročinski oblivi, mrzlica,
  • nočno potenje,
  • nespečnost,
  • razbijanje srca,
  • spremembe razpoloženja (tesnoba, depresija, občutljivost, utrujenost),
  • motnje koncentracije,
  • povečanje telesne mase in upočasnjena presnova,
  • redčenje las in suha koža,
  • izguba polnosti dojk,
  • idr…

Zaradi spremenjenega hormonskega stanja se pogosteje zvišajo vrednosti krvnega tlaka ter maščob v krvi. Vse to pa pospešeno vpliva na aterosklerozo (tvorjenje plakov v žilni steni), kar povečuje nevarnost srčno žilnih bolezni. Po menopavzi se začne hitrejša izguba kostne gostote, kar lahko vodi v osteoporozo. Kosti postanejo krhke in šibke, tveganje za zlome se poveča.

Zdravljenje

Še vedno je najbolj učinkovito hormonsko nadomestno zdravljenje , ki ga predpiše ginekolog in je prva izbira za srednje močne in izrazite perimenopavzne in menopavzne težave. Pri zdravljenju se uporabljajo hormoni, ki jih v telo vnašamo v obliki tablet, transdermalnih obližev, vaginalnih obročkov in transdermalnih pršil.

Ker hormonsko nadomestno zdravljenje ni priporočljivo za vse ženske, jih ogromno svoje težave lajša s samozdravljenjem. Poznamo dve veliki skupini naravnih snovi, ki dokazano lajšajo klimakterične težave, in sicer zdravilo naravnega izvora s suhim izvlečkom korenike grozdnate svetlike in prehranska dopolnila s fitoestrogeni (črna detelja, soja, hmelj …).

  • Grozdnata svetlika – cimicifuga (Cimicifuga recemosa) – pomaga pri simptomih, kot so vročinski oblivi, potenje, nemir razdražljivost in suhost nožnice;
  • črna detelja (Trifolium pratense);
  • hmelj (Humulus lupulus) – preprečuje hormonske migrene in nespečnost;
  • lan (Linum usitatissimum);
  • svetlin (Oenothera sp.) – uživanje olja dvoletnega svetlina še posebej svetujejo ob težavah z vročinskimi oblivi in nočnim potenjem;
  • ginseng (Panax ginseng) – pomaga pri nočnih oblivih in znojenju, ob tem pa zmanjšuje tveganja za bolezni srca in ožilja. Rdeči ginseng ženskam v menopavzi povečuje spolno vzburjenje in izboljša spolno življenje;
  • navadna konopljika (Vitex agnus castus) – dviguje progesteron, kar lahko pomaga pri ohranjanju zdravega ravnovesja med estrogenom in progesteronom v času menopavze;
  • žajbelj (Salvia officinalis) – ublaži toplotne oblive, sprošča telo ter zmanjšuje nočno znojenje.

Lekarniški farmacevti lahko ženskam za lajšanje menopavznih težav svetujemo tudi homeopatska zdravila med katerimi se v ta namen največkrat uporabljajo: lachesis, sepia, nux vomica, cimicifuga.

Življenjski slog

Čas nastanka menopavze in intenziteta menopavznih simptomov in znakov nista odvisna le od genetske popotnice ženske, ampak nanje vpliva tudi ženska sama s svojim načinom življenja. Proces staranja jajčnikov pospeši intenzivna telesna vadba, stradanje, nizek delež telesnih maščob, kajenje, idr..

Prav tako lahko k zgodnejši menopavzi doprinesejo nekatere kronične bolezni (npr. sladkorna bolezen, revmatoidne in avtoimune bolezni), kot tudi zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo ali obsevanji in operativna odstranitev jajčnikov.

Da bodo težave povezane s prehodom v menopavzo čim manj izražene, je zelo pomembna skrb za zdrav način življenja, ki ga lahko dosežemo že s preprostimi ukrepi:

  • uživanje uravnotežene prehrane: polnovredna živila, zelenjava in sadje, dovolj vitaminov in mineralov ter uživanje živil, ki vsebujejo rastlinske estrogene (fitoestrogene);
  • omejitev uživanja: prečiščenih ogljikovih hidratov (sladkor, bela moka, sol), alkohola in kofeina;
  • redna telesna dejavnost: telesna dejavnost z obremenitvijo (hoja, kolesarjenje, vadba z utežmi …), ki naj bo prilagojena sposobnostim. Priporočena redna vadba, vsak dan ali vsaj 3–4 krat na teden. Pomembna je za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic;
  • dovolj spanja: vsaj sedem do osem ur spanca na noč;
  • opustitev kajenja;
  • zadostna izpostavljenost soncu: izpostavljanje kože obraza in rok zmernemu soncu trikrat na teden po 15 minut za zadoščanje potrebam po vitaminu D, ki pripomore k ohranjanje kostne mase;
  • sprostitvene tehnike: joga, meditacija, dihalne tehnike za notranje umirjanje;
  • druženje z ljudmi, ki v nas zbujajo pozitivna čustva.

Kljub izzivom, ki jih menopavza prinaša, je to obdobje lahko tudi priložnost za vsako žensko, da se sooči sama s seboj in premisli, kaj je v življenju že dosegla in kaj še želi doživeti. S skrbjo za zdrav način življenja pa bo lahko v vsej polnosti izkoristila priložnosti, ki jih prinaša druga polovica življenja.

Anja Rožič, študentka farmacije
Mentorica: Andreja Pačnik, mag farm.

Povzeto po: