Prehrana med nosečnostjo in dojenjem igra ključno vlogo pri zdravju (bodoče) mamice in otroka. V tem obdobju se potrebe po določenih hranilih znatno povečajo, saj je telo obremenjeno z razvojem ploda oz. s proizvodnjo materinega mleka. Prehranska dopolnila so zato pogosto uporabljena kot pomoč pri zadostitvi teh potreb.
Pri jemanju prehranskih dopolnil je ključnega pomena, da se uporabljajo kakovostni in zaupanja vredni izdelki, še posebej v obdobju nosečnosti, ko je ustrezna prehrana še toliko bolj pomembna. Vsa prehranska dopolnila namreč niso enako kakovostna – to lahko zdravstveni delavci ocenimo na podlagi raznih certifikatov kakovosti oziroma analiz s strani neodvisnih laboratorijev. Prav zato je pomembno, da se pred začetkom jemanja posvetujete z zdravstvenim strokovnjakom, kateri bo predlagal izdelek, ki je za vas tudi najbolj primeren, hkrati pa vas bo podučil o pravilni in varni uporabi izbranega izdelka.
V nadaljevanju so predstavljene snovi, ki jih najpogosteje zasledimo v prehranskih dopolnilih za nosečnice in doječe matere. Te snovi so izbrane zato, ker je pogosto opaženo pomanjkanje le-teh, hkrati pa igrajo ključno vlogo pri zdravju tako matere, kot otroka.
1. Folna kislina
Folni kislini pravimo tudi vitamin B9. Ker v telesu ne obstaja presnovna pot, s katero bi telo lahko pridobilo folno kislino prek drugih snovi, pomeni, da jo moramo telesu nekako priskrbeti od zunaj – z ustrezno prehrano oz. z uživanjem prehranskih dopolnil. Hrana, ki je bogata s folno kislino, je predvsem zelena listnata zelenjava, oreščki, jetra ter gobe.
Zadostne količine folne kisline so potrebne pri vsakem procesu, ki zahteva delitev celic, saj nastopa v procesu nastanka osnovnih gradnikov DNK. Še posebej pomembna je za pravilen razvoj živčnega tkiva ploda – nevralne cevi, iz katere se kasneje razvijejo možgani, hrbtenjača, lobanja in vretenca ter pri proizvodnji rdečih krvih celic.
Ker igra tako ključno vlogo, se priporoča, da ženske pričnejo jemati prehranska dopolnila s folno kislino že 1 mesec pred zanositvijo in s tem nadaljujejo še vsaj do konca prvega trimesečja nosečnosti.
Ali ste vedeli?
Na folno kislino, ki jo najdemo v hrani, so vezani aminokislinskimi ostanki, v takšni obliki pa je naše telo ne more absorbirati. Za ta namen imamo v prebavilih encime, ki cepijo aminokislinske ostanke do oblike, ki jo naše telo lahko absorbira. Po absorpciji se le-ta s pomočjo encimov spremeni v aktivno obliko folne kisline. Ker je bila med posamezniki opažena variabilnost v aktivnosti encimov, ki sodelujejo v presnovi folne kisline, vsebujejo nekatera novejša prehranska dopolnila folat že v aktivni obliki, da je zagotovljena najvišja raven biološke razpoložljivosti.
2. Ostali vitamini skupine B
Čeprav je folna kislina – vitamin B9 pogosto najpomembnejši vitamin B kompleksa, za katerega se priporoča nadomeščanje, pa se kljub temu že vsaj iz preventivnih razlogov svetuje tudi nadomeščanje ostalih B vitaminov, še posebej vitamina B6 in B12. Le-ti imajo pomembno vlogo pri razvoju in delovanju živčnega sistema, pretvorbi hranil, ki jih vnesemo s hrano ter nastajanju rdečih krvnih celic.
| Ime vitamina | Najdemo v | |
|---|---|---|
| Vitamin B1 | Tiamin | Oreščki, svinjina, žitarice, kvas |
| Vitamin B2 | Riboflavin | Meso, mleko in mlečni izdelki, žitarice |
| Vitamin B3 | Niacin | Meso, kvas, jetra, ribe, stročnice |
| Vitamin B5 | Pantotenska kislina | Meso, stročnice, jajca, mleko |
| Vitamin B6 | Piridoksin | Kvas, jetra, ribe, stročnice |
| Vitamin B7 | Biotin | Jetra, kvas, stročnice, jajca, meso |
| Vitamin B12 | Kobalamin | Jetra, govedina, piščančje meso, ribe, mlečni izdelki |
Ali ste vedeli?
Vitamin B2 ali riboflavin v vodi tvori svetlo rumeno raztopino. Ob uživanju večjih količin tega vitamina se zato pogosto pojavi izrazito svetlo rumena obarvanost urina, ki je posledica izločanja tega vitamina iz telesa.
3. Omega-3 maščobne kisline
Podobno kot prej omenjeni vitamini B kompleksa, tudi nekatere omega-3 maščobne kisline spadajo pod esencialna hranila, kar pomeni, da jih telo ne more proizvajati in jih zato moramo vnesti s hrano.
Verjetno najpogosteje omenjena omega-3 maščobna kislina je dokozaheksaenojska kislina ali DHK, ki jo najdemo predvsem v oreščkih, rastlinskih oljih ter ribah, ki vsebujejo veliko maščobe, kot so losos, tuna in sardele. Je ena izmed glavnih strukturnih elementov celičnih membran v človeških možganih in očeh in je še posebej pomembna za razvoj možganov in očesne mrežnice ploda v tretjem trimesečju nosečnosti in do 3. leta starosti otroka.
Ali ste vedeli?
Ameriški vladni urad za zdravila in prehrano (FDA) zaradi pomembnosti hranil, ki jih vsebujejo ribe, vključno z omega-3 maščobnimi kislinami, priporoča, da nosečnice kar 2-3 krat na teden zaužijejo obrok, sestavljen iz kakovostnih rib.
4. Železo
Železo ima v organizmu vlogo kot kofaktor več 100 različnih encimov, ki opravljajo razne naloge v telesu, še najbolj pa je poznana njegova vloga v hemoglobinu za prenos kisika s krvjo po telesu. Tako je uživanje zadostne količine železa pomembno za preprečevanje slabokrvnosti (anemije), ki je še posebej pogosta pri nosečnicah in doječih materah. Takšne vrste slabokrvnost se običajno kaže precej nespecifično, kot splošna slabost, utrujenost ali omotičnost.
Pri uživanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo železo, je potrebno opozoriti, da se jih ne sme zaužiti skupaj s čajem, kavo, mlekom ali mastno prehrano, saj ovirajo njegovo absorpcijo. Za izboljšanje absorpcije je železo pogosto kombinirano z vitaminom C, prav tako se za izboljšanje absorpcije svetuje uživanje na prazen želodec oz. 1 uro pred obrokom.
Znano je, da lahko uživanje železa povzroči prebavne težave, kot so zaprtje, driska, v redkejših primerih tudi slabost oz. bruhanje. V takšnih primerih se vseeno svetuje, da se prehransko dopolnilo jemlje skupaj z manjšim obrokom oz. tik pred spanjem, na trgu pa so na voljo že naprednejše farmacevtske oblike z železom, ki manj dražijo želodec.
5. Vitamin D in kalcij
Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo predvsem pri zdravju kosti in normalnemu delovanju imunskega sistema. Telesu ga lahko v manjši meri priskrbimo s hrano, vendar je hrana v našem okolju precej revna z njim. Glavna pot njegovega pridobivanja zato poteka v telesu. Vitamin D izvira iz holesterola, za pretvorbo pa je potrebna sončna svetloba in kasnejše spremembe v jetrih in ledvicah.
Glavna omejujoča stopnja nastajanja pa je izpostavljenost telesa sončni svetlobi. Čeprav na to vpliva tako geografska lega, letni čas, kot tudi kožna polt, se za zagotavljanje ustrezne količine vitamina D priporoča izpostavitev približno tretjine površine telesa opoldanski sončni svetlobi nekje od 5 do 15 minut na dan. Iz tega podatka lahko kar hitro opazimo, da smo še posebej v zimskih mesecih precej nagnjeni k pomanjkanju tega ključnega vitamina.
Vitamin D namreč pospešuje absorpcijo kalcija v črevesju, absorbiran kalcij pa se lahko vgrajuje v kostnino in tako poskrbi za zdrave kosti. Zaradi podobne vloge in medsebojne odvisnosti, vitamin D in kalcij v prehranskih dopolnilih pogosto najdemo kar skupaj.
Ali ste vedeli?
Pomanjkanje vitamina D je najpogostejši vzrok za nastanek določene bolezni kosti pri otrocih – rahitisa. To bolezen nekateri še danes imenujejo »angleška bolezen«, saj je tam zaradi geografske lege in vremena malo sončne svetlobe, brez katere telo ne more pridobivati vitamina D. Ključno vlogo vitamina D pri preprečevanju rahitisa prav tako poudarja njegovo zastarelo ime: »antirahitični faktor«
6. Magnezij
Verjetno ste že slišali, da lahko pomanjkanje magnezija povzroči mišične krče. Zaradi povečanih potreb v obdobju nosečnosti in dojenja je vnos ustrezne količine magnezija zato toliko bolj pomemben. Najdemo ga predvsem v zelenjavi, žitaricah ter oreščkih, na voljo pa je tudi v obliki prehranskih dopolnil.
Z uživanjem zadostnih količin magnezija se lahko preprečijo razmeroma pogosti krči v nogah, priporočljivo pa je tudi preventivno jemanje magnezijevih dodatkov, z namenom preprečevanja morebitnega predčasnega krčenja maternice. Poleg tega, magnezij igra še pomembno vlogo pri nastanku zdravih kosti in delovanju mnogih encimskih sistemov v telesu.
Ali ste vedeli?
Celotne količine magnezija, ki ga zaužijemo, telo ne more absorbirati. Neabsorbirani magnezij tako potuje naprej po črevesju, kjer nase veže vodo in preprečuje njeno absorpcijo. Ob uživanju (pre)velikih količin magnezija se tako lahko pojavi driska.
Uporaba zdravil med nosečnostjo in dojenjem
Ker so študije o vplivu zdravil na nosečnost in plod zaradi previdnosti pogosto omejene ali pa jih sploh ni, se uporaba večine zdravil med nosečnostjo odsvetuje, razen v primerih, ko koristi zdravljenja za mater nedvomno presegajo možna tveganja za otroka. Za uporabo kateregakoli zdravila se zato najprej posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Kaj je ključno sporočilo?
Če povzamemo, je uporaba prehranskih dopolnil med nosečnostjo in dojenjem pogosto koristna, vendar mora biti skrbno načrtovana in prilagojena individualnim potrebam. Pravilna uporaba lahko pomembno prispeva k zdravju matere in otroka ter prepreči številne zaplete. Kljub temu je potrebno poudariti, da ostaja uravnotežena prehrana temelj zdravega življenja, dopolnila pa so le orodje za zapolnitev morebitnih prehranskih vrzeli.
Avtor: Luka Breznik, študent
Mentor: Polona Reiter, mag.farm.
Viri in literatura:
- Obreza A, Mravljak J, Perdih F. Farmacevtska kemija I: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo; 2014. 235 str.
- Patološka fiziologija: učbenik za študente farmacije. 2., popravljena izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo; 2019. 408 str.
- Minerali, vitamini in druge izbrane snovi. 1. izd. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo; 2020. 548 str.
- Costanzo LS. Costanzo physiology. 7th ed. Philadelphia: Elsevier; 2022. X, 518. str.
- National Health Service. Vitamins, supplements and nutrition [Internet]. Dostopno na spletni strani: https://www.nhs.uk/pregnancy/keeping-well/vitamins-supplements-and-nutrition/
- Food and Drug Administration. FDA Announces New Qualified Health Claims for EPA and DHA Omega-3 Consumption and the Risk of Hypertension and Coronary Heart Disease [Internet]. Dostopno na spletni strani: https://www.fda.gov/food/hfp-constituent-updates/fda-announces-new-qualified-health-claims-epa-and-dha-omega-3-consumption-and-risk-hypertension-and
- Lekarnar. Prehranska dopolnila in nosečnost [Internet]. Dostopno na spletni strani: https://www.lekarnar.com/clanki/prehranska-dopolnila-in-nosecnost
SPREMENJEN DELOVNI ČAS LEKARNE DRAVOGRAD