Priprava na dopust se razlikuje glede na to kam potujemo. V Evropi in Severni Ameriki je dostopnost do zdravstvenih storitev v večini dobra.

Drugače pa je, ko se odpravljamo na potovanje na druge celine, kjer je tveganje za bolezni in okužbe večje. Prav tako se tveganje razlikuje glede na način preživljanja dopusta.

Priporočeno je, da turisti oz. popotniki pred odhodom v eksotične kraje obiščejo svojega osebnega zdravnika in se obrnejo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer bodo dobili informacije o obveznih cepljenjih, ki jih morajo opraviti pravočasno pred odhodom. Svetuje se, da se načrtuje cepljenja že nekje 8 tednov pred odhodom, ker potrebujejo določen čas , da začnejo učinkovati, poleg tega pa ni mogoče izvesti več cepljenj naenkrat. Na NIJZ dobijo tudi zdravila, ki so potrebna za preprečevanje malarije, ker nam jih zdravniki ne morejo predpisati na recept, ker pri nas ta zdravila niso registrirana.

Med nujne dokumente in potrdila, ki jih potrebujemo za potovanje v tujino so:

  • kartica zdravstvenega zavarovanja
  • preko spleta ali na ZZZS naročimo evropsko kartico, ki velja v EU in še nekaterih drugih državah,
  • uredimo si tudi potrdilo o zdravstvenem zavarovanju za potovanje v tujino,
  • v primeru, da ste diabetik z inzulinom ali bolnik z drugim zdravilom v obliki injekcij, potrebujete potrdilo o uporabi zdravil od svojega zdravnika ter
  • v primeru obveznih cepljenj rabite potrdila tudi za to.

 

Preden gremo na pot je zelo pomemben del prtljage tudi priprava potovalne lekarne. Potovalno lekarno moramo posebej skrbno pripraviti, kadar se na pot z nami odpravljajo otroci, nosečnice ali doječe matere. Pri pripravi moramo upoštevati zdravstveno stanje in starost posameznika, kraj kamor potujemo, sam način in trajanje potovanja in pa razvitost zdravstvene službe in dostopnost do medicinske oskrbe v kraju oddiha.

V potovalno lekarno sodijo:

  •  Osnovni pribor za prvo pomoč, kamor spada razkužilo, nekaj sterilnih gaz, povoji, obliži in beli lepilni trak ter škarje in pinceta
  • Termometer
  • Zdravila, ki jih redno jemljemo
  • Zdravila za samozdravljenje,
    • Zdravila proti slabosti v primeru potovalne slabosti ali morske bolezni
    • Zdravila proti bolečinam in povišani telesni temperaturi
    • Zdravila proti alergijam v primeru alergije na sonce, pike žuželk ali hrano
    • Zdravila za lajšanje težav z želodčno kislino
    • Zdravila za lajšanje prebavnih težav, kot sta driska ali zaprtje. Driska in bruhanje lahko povzročita izgubo velike količine tekočin in elektrolitov, kar je še posebej pri otroku lahko zelo nevarno. Zato v takem primeru najprej poskrbimo, da nadomeščamo izgubljeno tekočino in elektrolite z rehidracijskimi pripravki. Priporočeno je vzeti tudi probiotik in pa v primeru zastrupitve z vodo ali hrano medicinsko oglje, ki nase veže škodljive snovi in bakterije. V primeru zaprtje pa je dobro imeti s seboj odvajalo.  V bolj rizičnih krajih je priporočeno piti zgolj ustekleničeno vodo in uporabljati dezinfekcijska sredstva za razkuževanje rok, ki jih ni potreno spirati.
  • Tablete za prečiščevanje vode, ki lahko omilijo nevarnost prebavnih težav ali celo zastrupitev na rizičnih območjih.
  • Sredstva za zaščito pred piki komarjev, klopov in drugih insektov. Najpogosteje repelenti vsebujejo DEET in pikaridin ali pa so na osnovi eteričnih olj, ki odganjajo mrčes. Katerega izberemo je seveda odvisno od števila komarjev in od kraja, kjer se nahajamo. Na območjih, kjer komarji prenašajo nevarnejša obolenja uporabljamo močnejše repelente.
  • Sredstva za blaženje pikov in alergij
  • veliko pozornost pa moramo posvetiti tudi zaščiti pred soncem, zato moramo vzeti s seboj izdelke za zaščito pred soncem, za nego po sončenju ter pripravke za nega morebitnih opeklin.

Ker je v potovalni lekarni dosti zdravil je zelo pomembno, da jih na potovanju pravilno shranjujemo. Zdravila vedno shranjujmo na enem mestu, nedosegljivo otrokom. Vedno naj bodo v originalni ovojnini, skupaj z navodili za uporabo in s preverjenim rokom uporabe. Paziti moramo, da zdravil nimamo na temperaturi višji od 25C,  prav tako naj bodo zaščitena pred svetlobo in vlago. Posebej pazljivi pa moramo biti z zdravili, ki imajo določene posebne pogoje shranjevanja, kot je na primer shranjevanje v hladilniku.

Zaščita pred soncem

Zaščita pred škodljivim delovanjem sončevega UV-sevanja temelji na treh ukrepih:

  1.  izogibanje izpostavljanju soncu v času največje moči UV-sevanja (med 11. in 16. uro),
  2.  osebna mehanična zaščita z ustreznimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali z uv filtri
  3.  Preostale dele kože zaščitimo z uporabo krem z zaščitnim faktorjem, ki naj imajo poleti visok ali zelo visok zaščitni faktor. S kremo se je dobro namazati že 20 min pred odhodom na sonce. Nanos zaščitne kreme obnovimo vsake dve uri, po kopanju in brisanju z brisačo ali pa ob močnejšem znojenju.

Te zaščitne ukrepe moramo izvajati že od zgodnjega otroštva dalje, saj nam lahko sonce naredi največ škode že v otroštvu.

Zagorelost je obrambni mehanizem kože na poškodbo z UV-žarki. Vendar tudi zagorela koža ni popolna zaščita pred opeklinami in drugimi neželenimi reakcijami kože, ki se razvijejo ob izpostavljanju soncu. Zdrave zagorelosti ni, saj je ta vedno posledica poškodbe. Kljub temu da ima koža številne mehanizme, s katerimi okvare popravlja, nikoli ne popravi vseh. Te se z leti kopičijo. Zato je zdrava le svetla polt.

Ko pa nas kljub previdnosti ali včasih, ko pozabimo na ustezno zaščito sonce opeče, koža je rdeča in ko ob močnejših opeklinah nastanejo tudi mehurji, le teh ne prediramo, kožo hladimo, pijemo veliko tekočine in se vsaj 14 dni izogibamo soncu. Takšna koža ob okrevanju kaže znake izsušenost, zato jo negujemo z ustreznimi hladilno negovalnimi pripravki. Tudi, ko koža ni opečena jo negujemo s sredstvi za po sončenju, ker prav tako potrebuje nego, saj jo izpostavljanje soncu izsuši.

Z dobro pripravo na dopust, se izognimo nepotrebnim nevšečnostim in si tako zagotovimo, da bomo imeli od njega le veliko pozitivnega za naše zdravje.

                                                                                                   Dragica Nabernik mag. farm.