Kaj je pravzaprav visok krvni tlak?

Krvni tlak je tisti tlak, s katerim kri pritiska na žilne stene. Odvisen je predvsem od naslednjih dejavnikov, ki se razlikujejo od človeka do človeka: od pritiska s katerim srce iztisne kri v krvni obtok, od prožnosti in premera krvnih žil.

Pri merjenju krvnega tlaka določimo dve vrednosti: prva pove največji tlak med krčenjem oziroma fazo črpanja srca (= sistola, srce iztisne kri v žilje), druga pa nižji tlak med fazo polnjenja srca (= diastola, srčna mišica počiva).

Krvni tlak je izražen v milimetrih živega srebra (mmHg). Rezultat merjenja npr. 120/80 mmHg pomeni, da je zgornja (sistolična) vrednost tlaka 120 mm višine živega srebra, spodnja (diastolična) vrednost pa ustreza 80 mmHg.

Visok krvni tlak

Visok krvni tlak ostane pogosto neopažen

Visok krvni tlak ostane pogosto neprepoznan, ker veliki večini ljudi ne povzroča težav. Zelo malo ljudi z visokim krvnim tlakom ima glavobole, vrtoglavico, krvavitve iz nosu ali bolečine v predelu srca.

Ker visokega krvnega tlaka ne občutimo, je pomembno, da si ga občasno izmeri prav vsak, ker ga le tako lahko pravočasno ugotovimo. Visok krvni tlak oziroma hipertenzijo imenujemo tudi tihi ubijalec.

Dolgo namreč ostane neprepoznan in neopažen, kot tak pa lahko privede do nenadnih, hudih, življenje ogrožajočih posledic (možganska kap, srčni infarkt).

Kdaj govorimo o visokem krvnem tlaku?

Kot visok krvni tlak označujemo krvni tlak, ki je nedvoumno in trajno nad povprečno vrednostjo tlaka zdrave osebe. Mejne vrednosti so sistolični krvni tlak nad 140 mmHg in/ali diastolični tlak večji od 90 mmHg.

Tabela 1: Razvrstitev krvnega tlaka in opredelitve stopnje hipertenzije.

KATEGORIJA SISTOLIČNI KRVNI TLAK [mmHg] DIASTOLIČNI KRVNI TLAK [mmHg]
Optimalni krvni tlak <120 <80
Normalni krvni tlak 120-129 80-84
Visoko normalen krvni tlak 130-139 85-84
Razred 1 (blaga hipertenzija) 140-159 85-89
Razred 2 (zmerna hipertenzija) 160-179 90-99
Razred 3 (huda hipertenzija) ≥180 100-109

Znanstvene raziskave so pokazale, da višina krvnega tlaka pri večini ljudi sledi 24-urnemu ritmu:

  • Ko se prebudimo, krvni tlak močno naraste, narašča še ves dopoldan; kmalu po poldnevu za približno 1 uro pade, nakar ponovno neprekinjeno narašča do večera.
  • Ponoči je krvni tlak v primerjavi z dnem občutno nižji. Najnižjo vrednost doseže med drugo in tretjo uro, ko spimo.
  • Pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom obstaja praviloma enak vzorec kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom, le da so vrednosti višje.

Kako si lahko krvni tlak izmerimo sami?

Krvni tlak je podvržen nenehnim nihanjem. Najnižji je, ko spimo ali počivamo. Ko se razburimo ali smo telesno dejavni, se poviša. Zato si ga moramo, da lahko postavimo pravilno diagnozo, meriti čim pogosteje pod enakimi pogoji.

Če je le mogoče, si ga merimo vedno ob enakem času, na primer zjutraj, ko vstanemo in zvečer pred večerjo ter si meritve zapišemo. Vrednosti izmerjene pri zdravniku, so v povprečju nekoliko višje od tistih, ki jih izmerimo doma.

Za samomerjenje so najprimernejši aparati za merjenje krvnega tlaka na nadlahti z vgrajenim stetoskopom. Na voljo so tudi samodejne naprave za merjenje krvnega tlaka na zapestju ali celo na prstu, ki so kljub pravilni uporabi oz. položaju roke nenatančni in nezanesljivi, zato jih ne priporočamo.

Da bi se izognili napakam pri merjenju, morate paziti:

  • 20 minut pred merjenjem se izogibajte kopanju, uživanju alkohola ali kofeina, kajenju, telovadbi in prehranjevanju. Kadar ste pod stresom, se izogibajte izvajanju meritev, ker ta dviguje krvni tlak.
  • Pred merjenjem počivajte vsaj 5 minut.
  • Izberite manšeto primerne velikosti, ker je v primeru premajhne manšete izmerjen previsok krvni tlak.
  • Manšeta mora biti pri nameščanju brez zraka, mora se tesno prilegati in biti nameščena direktno na golo kožo približno 2 centimetra nad komolcem.
  • Meritev izvajajte v sproščeni drži, pri čemer položite roko na mizo tako, da je ta v višini srca, noge pa ne smejo biti prekrižane.
  • Med potekom merjenja ne govorite.
  • Meritev si zabeležite v dnevnik meritev krvnega tlaka.

Zdravljenje

Le pravočasno in pravilno zdravljenje varuje pred posledicami visokega krvnega tlaka. Z doslednim zniževanjem krvnega tlaka lahko drastično zmanjšamo tveganje za kap, srčno popuščanje ali ledvično odpoved v vseh starostnih obdobjih.

Cilj vsakega zdravljenja povišanega krvnega tlaka z zdravili ali brez njih je njegovo normaliziranje, saj je to osnovni pogoj za zmanjšanje daljnosežnih zdravstvenih tveganj in povišanje pričakovane življenjske dobe.

Kaj lahko naredimo sami?

Pravilna prehrana

Poleg stresnih dejavnikov igra nezdrava prehrana najpomembnejšo vlogo pri nastanku visokega krvnega tlaka: preveč soli, preveč kalorij, preveč alkohola, preveč maščob in nezdravih maščob, zlasti v vnaprej pripravljenih jedeh oziroma industrijsko izdelanih živilih. Zato je načeloma bolje, da uporabljamo sveža živila in hrano pripravljamo sami.

Sol

Sol zvišuje krvni tlak v prvi vrsti zato, ker veže veliko vode in tako zvišuje količino tekočine v krvnih žilah. Potrebujemo le 1 do 3 grame soli na dan, večinoma pa zaužijemo od 10 do 15 gramov.

Pozorni moramo biti predvsem na prekrito sol, ki jo najdemo v mnogih vrstah kruha, žitnih kosmičih, prekajenem mesu, ribjih in mesnih konzervah, vloženi zelenjavi in mnogih že pripravljenih začimbnih mešanicah.

Priporoča se uživanje hrane revne s soljo, kot so na primer sveža zelenjava in sadje, napitki revni s soljo (čaj, nesoljeni zelenjavni sokovi).

Sprva se vam bodo morda nekatere manj slane jedi zdele prazne in brez okusa. Sol nadomestite z zelišči ali drugimi začimbami: poper, česen, paprika, ingver, koprc, drobnjak, peteršilj, lovor, muškatni orešček itd. Čez čas boste odkrili nove okuse hrane, ki jih je pred tem prekrivala sol.

Maščobe

Veliko nasičenih maščobnih kislin, ki zvišujejo raven holesterola, vsebujejo zlasti živila živalskega izvora, kot so mastno meso in klobase, mastni siri, smetana in vnaprej pripravljene jedi, kot tudi hitra hrana, zato bi jih morali uživati zmerno.

Zlasti ugodne lastnosti imajo rastlinska olja in olja nekaterih rib (losos, skuša), ki vsebujejo zelo visoke koncentracije večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki ščitijo krvne žile in lahko znižajo krvni tlak.

Nenasičene maščobne kisline so koristne za presnovo maščob in se (razen v oljih) nahajajo pretežno v rastlinskih živilih, kot so oreščki in semena (npr. sončnična in bučna semena, sezamovo seme) in avokadu.

Poleg visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin imajo ribe še druge pomembe za zdravje koristne lastnosti, npr. visok delež joda in vitamina D.

Sadje in zelenjava

S kombinacijo prehrane, ki vsebuje manj maščob, z veliko sadja in zelenjave lahko krvni tlak še občutneje znižamo. Sadje in zelenjava vsebujeta malo natrija (glavna sestavina namizne soli) in veliko kalija.

Kalij s povečanjem izločanja vode iz telesa zelo učinkovito zniža krvni tlak. Poleg tega sta sadje in zelenjava bogata z vitamini in običajno vsebujeta manj kalorij kot večina drugih živil. Visoka vsebnost vlaknin v njih spodbuja prebavo in zagotavlja dolgotrajni občutek sitosti.

Priporoča se uživanje:

  • veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov,
  • mlečnih izdelkov z manj maščobami,
  • manj mesa, več rib,
  • več rastlinskih olj, manj živalskih maščob,
  • oreščki in stročnice.

Živila, ki znižujejo krvni tlak

  • Kakav (temna čokolada),
  • mandlji, orehi, oljnice,
  • hibiskusov čaj,
  • česen,
  • rdeča pesa, sladkorna pesa in
  • soja.

Gibanje

Zadostna količina gibanja oziroma športa lahko zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja za 40-50 %. Priporoča se zmerna fizična aktivnost (tek, hoja, nordijska hoja, hitra hoja, kolesarjenje, plavanje) 30 minut na dan, 5-7x na teden. Na tak način lahko znižamo povišan sistolični krvni tlak za 10 do 15 mmHg, diastoličnega pa za 6 do 8 mmHg.

Stres

Krivec za povišan krvni tlak je lahko tudi stres. Ljudje z veliko stresa na delovnem mestu in doma morajo poskrbeti za dovolj spanja, prostega časa, počitka in počitnic.

Poleg tega se je dobro naučiti sprostitvenih tehnik, npr. meditacije in joge. Odličen način obvladovanja stresa je tudi telesna dejavnost v smislu gibanja in športa, igre, plesa.

Kopel in savna

Topla vodna kopel, ki traja od 30 do 40 minut, občutno zniža krvni tlak. Zaradi pritiska vode na prsni koš začne srce izločati hormon za razbremenitev. Ta hormon, imenovan ANP (atrijski natriuretični hormon), povzroči znižanje krvnega tlaka.

Bolnikom z visokim krvnim tlakom se priporoča tudi savno, vendar morate pri tem upoštevati naslednje: savna ne sme biti prevroča, v njej ne smete ostati predolgo in ne skačite v hladen bazen, saj bi to lahko povzročilo zelo močno povišanje krvnega tlaka.

Kajenje

Cigaretni dim oži žile in tako povzroči takojšnji dvig krvnega tlaka. Pri osebah z blagim zvišanjem krvnega tlaka, ki zapored pokadijo dve cigareti, se sistolični krvni tlak zviša za 10 mmHg in diastolični za 7 mmHg.

Ta učinek običajno traja 15 do 30 minut, pri hkratnem pitju kave pa je okrepljen in podaljšan. S časom pride do zožitve arterij in povečane zgostitve krvi, dveh faktorjev, ki povečujeta tveganje za bolezni srca in možgansko kap.

Pri kadilcih je tveganje za pojav možganske kapi dvakrat večje, verjetnost srčnih bolezni pa petkrat večje kot pri nekadilcih.

Alkohol

Uživanje manjših količin alkohola bi naj ugodno vplivalo na zdravje srca in ožilja, vendar pa redna uporaba večjih odmerkov lahko izzove povišan krvni tlak in poveča tveganje za pojav možganske kapi.

Še posebej negativno na zdravje vpliva pitje večje količine alkohola naenkrat, saj povzroči zožanje krvnih žil in posledično se krvni tlak naglo poviša.

Priporočeno je pitje 14 meric alkohola na teden za moške in 8 meric za ženske, pri čemer je 1 merica enaka 125 mL vina ali 250 mL piva.

Lepo ste vabljeni v naše enote lekarn (Lekarna Črna na Koroškem, Lekarna Mežica, Lekarna Prevalje, Lekarna Ravne na Koroškem, Lekarna Dravograd, Lekarna Slovenj Gradec, Lekarna KTC, Lekarna Mislinja, Lekarna Vuzenica, Lekarna Radlje ob Dravi in Lekarna Podvelka), kjer si lahko krvni tlak brezplačno izmerite z validiranimi merilci krvnega tlaka in za nasvet povprašate farmacevta.

Anja Smolnikar, študentka farmacije

Mentorica: Polona Reiter, mag. farm.

LITERATURA

  1. Wiciok J, Puhl W: Visok krvni tlak – prepoznavanje, preprečevanje, zdravljenje, Slovenska knjiga d.o.o., Ljubljana, 2000: 9-25, 78-89.
  2. Kersnik J: VI. Fajdigovi dnevi: Ulkusna bolezen, hipertenzija, zaščitni dejavniki zdravil na mikrocirkulacijo, KOPB, astma, možganska kap, Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, Radovljica, 2004: 19-29.
  3. Williams B, Mancia G, Spiering W: 2018 ESC/ESH Guidelines for the management of arterial hypertension. European Heart Journal 2018; 39: 3021-3104.
  4. Middeke M, Völker K, Laupert-Deick C: Kako znižati visok krvni tlak brez zdravil, 1. izdaja, ARA založba, Ljubljana, 2019: 17-29, 85-96, 116-249.
  5. Kaplan-Pavlovčič S, Lindič J, Kovač D, Malovrh M: Bolezni ledvic in arterijska hipertenzija, 2. dopolnjena izdaja, Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klinični center, Ljubljana, 2003: 222.
  6. https://www.omron-healthcare.com/on/demandware.static/-/Sites-master-catalog/default/dw7c6eca02/pdfs/SL/IM-HEM-7321-E-SL-04-03-2018.pdf (Dostopano: 30.3.2023).
  7. Gončarov A: Naravno zdravljenje, visok krvni pritisk, Begen, 2012: 45, 48-50.
  8. Dobovišek J, Accetto R: Arterijska hipertenzija, 5. izdaja, Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD, Ljubljana, 2004: 346.
Skip to content