Po vsem svetu zaradi motenj ščitnice trpi približno 200 milijonov ljudi, pri čemer skoraj 50 % primerov ostane neodkritih.
To ima posledice za zdravje in dobro počutje, saj ščitnica uravnava procese, ki so nujni za preživetje.
Da bi povečali ozaveščanje o motnjah ščitnice, je bil ustanovljen svetovni dan ščitnice, ki ga vsako leto obeležujemo 25. maja.
Letos od 22. do 28. maja poteka Mednarodni teden ozaveščanja o ščitnici, katerega tema je »Nisi ti. To je tvoja ščitnica.«.
KAJ SPLOH JE ŠČITNICA IN ZAKAJ JE TAKO POMEMBNA ZA NAŠE TELO?
Ščitnica je žleza v obliki metulja, ki se nahaja na spodnjem delu vratu, tik pod Adamovim jabolkom. Proizvaja dva hormona: trijodotironin (T3) in tiroksin (T4), katerih glavna naloga je nadzor telesne presnove.
Večina ljudi povezuje presnovo s tem, kako dobro porabi kalorije, vendar presnova vpliva tudi na telesno temperaturo in srčni utrip. Če imate težave s ščitnico, to vpliva na hitrost vaše presnove.
Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli.
ŠČITNIČNE MOTNJE IN NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI
Bolezni ščitnice so zelo pogoste po vsem svetu, prizadenejo ljudi vseh starosti in imajo širok razpon simptomov. Prav zaradi tega pa bolniki pogosto ne prepoznajo simptomov oziroma si jih napačno razlagajo.
Najpogostejše bolezni ščitnice so hipertiroidoizem, hipotiroidoizem, tiroiditis in rak ščitnice.
HIPERTIROIDIZEM
Stanje, ko ščitnica nenormalno poveča svojo aktivnost in proizvaja preveč hormonov, imenujemo hipertiroidizem ali hipertiroza. Običajno se pojavi s prekomerno aktivnimi vozlički v ščitnici ali preveč joda.
Med simptome nezdravljenega hipertiroidizma spadajo slabo prenašanje vročine, bolniku je vroče tudi v hladnih prostorih in se obilno poti.
Prav tako se hipertiroidizem kaže v utrujenosti, živčnosti in slabotnosti bolnika. Pogosto ima težave s spanjem in drisko. Apetit je povečan, vendar pride do nenamerne izgube teže.
Tako na pogled, kakor tudi na zatip je ščitnica pogosto povečana. Povečan je tudi krvni tlak in frekvenca bitja srca. Simptomi se od bolnika do bolnika razlikujejo, zato ni nujno, da ima vsak bolnik vse oz. iste simptome.
GRAVESOVA BOLEZEN
Najpogostejši vzrok za hipertiroidizem je Gravesova bolezen ali bazedovka, ena izmed oblik avtoimunske bolezni ščitnice. Ta povzroči čezmerno izločanje ščitničnih hormonov. Za pojav bazedovke je najpomembnejša genetika.
V Sloveniji letno odkrijejo od 600 do 700 novih bolnikov, pri ženskah skoraj petkrat pogosteje kot pri moških. Sintezo ščitničnih hormonov zavremo z zdravljenjem s tirostatiki.
HIPOTIROIDIZEM
Nasprotno pa stanje, ko ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov, imenujemo hipotiroidoizem ali hipotiroza. To se običajno zgodi, če pride do vnetja ščitnice ali pomanjkanja joda.
Zaradi pomanjkanja ščitničnih hormonov začne telo delovati upočasnjeno. Znaki in simptomi so dokaj neizraziti in se pojavijo skozi čas.
Kakor pri presežku se tudi pri pomanjkanju hormonov simptomi med bolniki zelo razlikujejo. Vključujejo utrujenost, zaspanost, brezvoljnost, pozabljivost in slabšo telesno zmogljivost.
Bolnik slabše prenaša mraz, muči ga zaprtje, ima upočasnjeno prebavo, lahko tudi znižan srčni utrip. Pri mnogih pride do suhe kože in porasta telesne teže.
HASHIMOTOV TIROIDITIS
Hipotiroidoizem lahko povzroči tudi avtoimunska bolezen ščitnice, imenovana Hashimotov tiroiditis. Pojavi se, ko imunski sistem telesa pomotoma napade in sčasoma uniči ščitnico.
S tem se zmanjša njena sposobnost proizvodnje hormonov. Lahko se pojavi v katerikoli starosti, vendar je najpogostejši pri ženskah srednjih let.
V Sloveniji se na leto odkrije približno 3000 novih bolnikov s Hashimotovim tiroiditisom, v večini so to ženske. Hipotirozo zdravimo z levotiroksinom, ki ga počasi uvajamo v trajno zdravljenje.
Cilj terapije je normalizacija ščitničih hormonov, kar pa se doseže pri večini bolnikov.
Vsak, ki sumi, da ima težave s ščitnico, še posebej tisti, ki imajo v družini to anamnezo, naj obišče svojega zdravnika.
Obstaja veliko možnosti zdravljenja tako za hipotiroidizem kot tudi za hipertiroidizem.
Bolezen ščitnice je pogosto zdravstveno stanje, ki bolnika spremlja vse življenje in ga mora nenehno obvladovati.
To pogosto vključuje vsakodnevno jemanje zdravil. Kljub temu pa bolniki živijo čisto običajno normalno in polno življenje.
Mima Pruš, študentka farmacije
Polona Reiter mag. farm., mentorica
Viri:
Gaberšček, Simona (2019). Najpogostejše bolezni ščitnice. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 2, str. 75-79. https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/fv_2_2019_net.pdf. (Dostop: 18. 5. 2022).
British Thyroid Foundation. Your thyroid gland. https://www.btf-thyroid.org/what-is-thyroid-disorder. (Dostop: 18. 5. 2022)
Gaberšček, Simona, Zaletel, Katja (2007). Kako prepoznati ščitnično bolezen?. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 3, str. 97-99. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YMG4BC4B/654e7fb8-620c-4cc9-b152-dc006d847c80/PDF. (Dostop: 19. 5. 2022).
Menopavza