Pasti prekomerne uporabe zdravil

Zdravila brez recepta so v lekarnah na voljo za zdravljenje akutnih in blagih zdravstvenih stanj. Njihov namen je samozdravljenje. Omogočajo da si na ta način pacienti sami pomagajo ob prepoznavi manjših in bolj blagih zdravstvenih težavah. Ob tem pa se premalokrat zavemo, da nepravilna samodiagnoza ter nepravilna uporaba teh zdravil lahko škodujeta našemu zdravju.

Nepoznavanje in premajhna ozaveščenost o teh zdravilih lahko vodi v zlorabo in odvisnost.

Samozdravljenje vedno prinese tudi tveganja, kot na primer nepravilno samodiagnozo, neustrezno odmerjanje, medsebojno delovanje in neželene posledice zdravil. Zdravila brez recepta so namenjena lajšanju akutnih težav in se uporabljajo kratek čas, običajno le teden ali dva.

Med neželene posledice uporabe zdravil uvrščamo tudi možnost razvoja odvisnosti zaradi dolgotrajne uporabe in jemanje prevelikih odmerkov. Uporabnik se lahko ujame v začarani krog nenehne uporabe, saj brez zdravila težko funkcionira.

Zdravila brez recepta, ki lahko povzročajo odvisnost

Analgetiki – zdravila za lajšanje bolečin

Prekomerno zdravljenje kroničnih bolečin (npr. migrenskih ali tenzijskih glavobolov) z analgetiki lahko vodi v poslabšanje. Postopoma se lahko glavobol spremeni in postane kroničen vsakodnevni glavobol, ki se pojavi zjutraj ko se zbudimo in izzveni 1 uro po zaužitju protibolečinskih zdravil.

Če pri zdravljenju glavobolov bolniki uživajo protivnetna in protibolečinska zdravila (npr. paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen,…) več kot 15 dni na mesec ali več kot tri mesece, se lahko pojavi še večja razdražljivost.

Analgetik sčasoma ne bo pomagal več in bo glavobol celo povzročal. Simptomi prekomerne uporabe analgetikov se med bolniki razlikujejo in se pri istem bolniku s časom celo spreminjajo. Lahko pride do povečanja pogostosti že obstoječega glavobola ali razvoja nove vrste glavobola.

Obstaja nekaj splošnih simptomov, ki jih običajno opazimo pri tej populaciji bolnikov in jih posledično spremlja vrsta neželenih posledic, ki lahko vplivajo na zdravje in razpoloženje.

Zdravljenje vključuje odvajanje bolnika od prekomerne uporabe zdravil, s farmakološkim (zdravila) in nefarmakološkim pristopom (fizioterapija, akupunktura ali električna stimulacija).

Prvih nekaj dni po prenehanju jemanja lahko pogosto pride do poslabšanja glavobola. Odtegnitveni simptomi običajno trajajo do 10 dni, nato pa jim sčasoma sledi izboljšanje.

Nosni dekongestivi – zdravila za odmaševanje nosu

Medikamentozni rinitis oz. povratni rinitis je stanje, ki ga povzroči prekomerna uporaba nosnih dekongestivov. Gre za kronično zamašen nos in okvarjeno nosno sluznico.

Nosni ali lokalni dekongestivi so zdravila v obliki kapljic ali pršil za nos, ki zmanjšajo nabreklost nosne sluznice, odmašijo nos in olajšajo dihanje. Neželeni učinki teh zdravil so suhost nosne sluznice, stimulacijo centralnega živčnega sistema in srca ter razvoj povratnega rinitisa. S prenehanjem delovanja zdravil se poveča naval krvi v žile nosu, ki povzroča nelagodje in vodi do ponavljajoče se uporabe zdravila.

V zdravilih za zamašen nos se pogosto pojavlja konzervans benzalkonijev klorid, ki je odgovoren za pekoč občutek in velja za enega glavnih povzročiteljev povratnega rinitisa, saj povzroča otekanje nosne sluznice. V izogib temu se nosni dekongestivi uporabljajo v predpisanih odmerkih dva do tri krat dnevno in ne več kot 7 dni. S tem se v veliki meri lahko izognemo težavam.

Če se težave vseeno pojavijo, moramo najprej prekiniti zdravljenje. Poseči je treba po drugih metodah, ki ne zajemajo uporabe nosnih dekongestivov. Pri tem si lahko pomagamo s spiranjem s fiziološko raztopino, ki navlaži izsušeno nosno sluznico in pomaga pri čiščenju nosu.

Koristne so tudi parne kopeli, kamor lahko damo nekaj kapljic eteričnega olja (npr. timijan, cvetove kamilice…) in vdihujemo paro. Brez recepta so na voljo tudi spreji za nos, ki lajšajo in preprečujejo vnetje (kortikosteroidi). S tem zmanjšamo otekanje in olajšamo dihanje skozi nos.

Stimulativna odvajala – zdravila za lajšanje težav z zaprtjem

Zaprtje se pojavlja zelo pogosto in zaradi različnih vzrokov. Nastane lahko tudi kot neželeni učinek jemanja nekaterih zdravil ali dolgotrajnejše nepravilne uporabe odvajal.

Stimulativna odvajala najpogosteje vključujejo antrakinonske glikozide iz sene in krhlike (Bekunis, Verolax, odvajalni čaji), bisakodil (Dulcolax, Novolax) ter ricinusovo olje. Ti dražeče delujejo na črevesno steno in spodbujajo gibljivost debelega črevesa.

Preprečujejo absorpcijo vode in elektrolitov v črevesne epitelijske celice, hkrati pa povečajo prepustnost za vodo in elektrolite v smeri kolona, zaradi česar se poveča volumen tekočine v debelem črevesu.

Posledično se blato zmehča in lažje izloči. Stimulativna odvajala so dražeča in se priporočajo le v primerih akutnega, kratkotrajnega zaprtja. Jemljejo se lahko le krajši čas, do maksimalno 14 dni oziroma skladno z navodili.

Dolgotrajni uporabi se je potrebno izogibati in je odsvetovana, saj povzroči hipokaliemijo in polenitev črevesja, kar lahko zaradi oslabljene mišične aktivnosti vodi v dolgotrajno, ponavljajoče se zaprtje, ki ga spremljajo nelagoden občutek v trebuhu, napetost in bolečine pri iztrebljanju.

Zaprtje lahko v veliki meri rešimo tudi sami. Uživati je potrebno hrano bogato z vlakninami (sadje, zelenjava, otrobi, laneno seme, seme indijskega trpotca, neoluščena žita in stročnice). Vlaknine na naraven način olajšajo iztrebljanje, tako da vežejo vodo, nabrekajo in tako zmehčajo blato.

Poskrbeti moramo tudi za zadosten vnos tekočin (1,5 do 2 litra vode), saj so vlaknine učinkovite samo ob sočasno zaužiti tekočini. Izogibajte se pravemu čaju, čokoladi, kavi in izdelkom iz bele moke.

Svetujemo, da blato odvajate redno, ob istem času in ga ne zadržujte. Zelo učinkoviti pri samozdravljenju so tudi makrogoli in osmozna odvajala, kot so magnezijev sulfat in laktuloza. Ta odvajala so varna in jih je potrebno zaužiti z veliko količino tekočine.

Velikokrat bo že farmacevt v lekarni prepoznal prepogosto uporabo zdravil in vas na to opozoril. Prisluhnite mu in ga povprašajte za nasvet.
Čeprav je odtegnitev zdravil po dolgotrajni ali prekomerni uporabi pogosto težka in za bolnike neprijetna, so dolgoročne koristi tiste ki odtehtajo. Proces odvajanja od omenjenih zdravil je dolgotrajen in mora potekati z vednostjo in pod nadzorom zdravnika.

AVTOR/ICA: Anja Mlinšek, študentka farmacije
MENTOR/ICA: Andreja Pačnik, mag. farm.

Viri:
1. Sansgiry S, Bhansali A, Bapat S and Xu Q: Abuse of over-the-counter medicines: a pharmacist’s perspective. Integr Pharm Res Pract 6: 1–6, 2016.
3. Schifano F, Chiappini S, Miuli A, in ostali.: Focus on Over-the-Counter Drugs’ Misuse: A Systematic Review on Antihistamines, Cough Medicines, and Decongestants. Front Psychiatry 12: 657397, 2021.
4. Kulkarni GB, Mathew T and Mailankody P: Medication Overuse Headache. Neurology India 69: 76, 2021.
5. Aleksenko D, Maini K and Sánchez-Manso JC: Medication Overuse Induced Headache. In: StatPearls. StatPearls Publishing, Treasure Island (FL), 2023.
6. Živko U: Medikamentozni rinitis je neželen učinek uporabe nosnih dekongestivov, Farmedica.
7. Sobczak Ł and Goryński K: Pharmacological Aspects of Over-the-Counter Opioid Drugs Misuse. Molecules 25: 3905, 2020.
8. Pišek S, Odvisnost od zdravil, Farmacevtski vestnik 2015; 66
9. Zurak K: Što se krije iza kongestije nosa. vasezdravlje.com, 2018.
10. Skerlovnik A: Zdravljenje zaprtja z odvajali, FarmaPro