Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj našega zdravja, saj zdrav imunski sistem zagotavlja uspeh pri boju proti okužbam. Obrambni sistem krepimo skozi celo leto, zato nikoli ni prepozno za nekaj majhnih nasvetov, s katerimi boste lažje ostali zdravi to zimo!
Kako okrepimo imunski sistem?
V jesenskih in zimskih mesecih smo virusnim in bakterijskim okužbam bolj izpostavljeni. Številni mikroorganizmi z nami bivajo v sožitju in nekateri celo opravljajo koristne naloge (npr. »dobre« bakterije v debelem črevesju, lactobacil v nožnici). Kadar človek ob stiku z mikroorganizmom zboli, lahko pomislimo na oslabljeno obrambno sposobnost organizma.
Pozorni bodite na sledeče znake:
– utrujenost,
– pogostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi,
– depresija,
– krhki nohti,
– mastni ali suhi lase,
– ustne razjede,
– izbruhi herpesa,
– vnetja sečil in spolovil.
Imunski sistem posameznika je dedno pogojen in zato se sposobnost obrambe pred mikroorganizmi med posamezniki razlikuje. Že pri novorojenčkih se imunski sistem, ki je takrat še precej nezrel, sreča z alergeni ali antigeni iz okolja. Novorojenčku je nekaj mesecev pri obrambi v pomoč imunski sistem oz. protitelesa, ki jih je prek posteljice prejel iz mamine krvi. Nadalje se priporoča dojenje, saj je materino mleko povsem prilagojeno biološkim potrebam otroka (hranilne snovi, encimi, mikroorganizmi, protitelesa) in ima ključen vpliv na razvoj zdrave črevesne flore, ki je temelj pravilnega delovanja imunskega sistema. Kasneje pa imunski sistem postopoma prične delovati na »odrasel« način in prevzame nalogo, ki jo bo opravljal vse življenje – prepoznavanje vdirajočih patogenov.
Kaj lahko za imunski sistem storite sami?
1. Zdrava prehrana, ki naj bo karseda raznolika, mešana in uravnotežena ter bogata z vitamini, minerali in esencialnimi maščobnimi kislinami (oreščki, olivno olje, ribe). Poudarek je na uživanju sveže zelenjave in sadja, ki sta bogat vir vitaminov C, E, železa, kalcija ter drugih antioksidantov, ki krepijo naše zdravje. Ustrezna prehrana daje imunskemu sistemu snovi, ki jih le-ta potrebuje za optimalno delovanje. Najprimernejša pijača je voda.
2. Zagotovite svojemu telesu dovolj spanja. Študije kažejo, da smo zaradi pomanjkanja spanca dovzetnejši za različne bolezni in okužbe. Največ ga potrebujejo novorojenčki (18 ur dnevno), dojenčki 12–13 ur, predšolski otroci 10 ur ter odrasli 7–8 ur dnevno.
3. Gibanje, igranje in smeh so med osnovnimi dejavniki krepitve imunskega sistema še zlasti pri malčkih, ki le-tega še oblikujejo in dograjujejo. Kljub krajšim in hladnejšim dnevom, ki jih morebiti spremljajo megla, sneg, dež in drugi manj zaželeni vremenski pojavi, naj bodo sprehodi, igra, smeh še naprej del slehernega dneva. Sproščeni življenjski trenutki tako niso obremenjeni s stresnimi hormoni, ki so znani povzročitelji nepravilnega delovanja imunskega sistema.
4. Stres ima močan vpliv na delovanje imunskega sistema in je velik sovražnik sodobnega človeka. Pomembno je stres zmanjševati. To vsak posameznik dosega na različne načine (npr. meditacija, masaža) ali pa z evolucijsko najstarejšim in najmočnejšim obrazcem aktivacije in sproščanja – primerno telesno vadbo.
5. Misli, čustva. Človek mora poskrbeti za osebno zadovoljstvo, sproščenost, najti sebe in sebi ustrezen ritem. Potrebna je vsakodnevna pozornost do sebe, prepoznavanje svojih resničnih potreb, nenehno usmerjanje svojih telesnih in duševnih sil k ravnotežju, harmoniji ter ljubečemu odnosu do sebe in sveta.
6. Izogibanje škodljivim navadam. Opustite kajenje in omejite uživanje alkohola. Kajenje predstavlja velik dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko-žilne bolezni in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Hkrati slabi imunski sistem, ki se posledično težje bori proti poškodbam.
7. Higiena. Pogosto umivanje rok, razkuževanje, menjava zobne krtačke, uporaba hrbtišča dlani ali komolca pri kihanju in kašljanju.
Kako si pomagati, ko zatajijo tudi zgornji nasveti?
Kadar se okužbe (pre)pogosto ponavljajo, si lahko pomagamo z zdravili ali prehranskimi dopolnili. Prvi možni način zdravljenja gripe in prehlada so zdravila, ki delujejo na virus. Na žalost proti virusom še nimamo tako uspešnih zdravil, kot so antibiotiki v boju proti bakterijam.
Drugi možni način je spodbujanje naravne telesne obrambe. Najbolj znana rastlina s takšnim delovanjem je ameriški slamnik (Echinacea spp.). Zdravila z izvlečki ameriškega slamnika imajo dokazano protivirusno delovanje proti določenim virusom, protibakterijsko, protivnetno in imunostimulativno delovanje. Otrokom do 4. leta je uporaba prepovedana. Nekatere oblike tablet so primerne za otroke starejše od 4 let, nekatere kapljice za uživanje pa otrokom starejšim od 6 let. Ameriški slamnik se lahko uporablja preventivno (manjši odmerki), da preprečimo pojavnost simptomov ali ob prvih znakih prehlada in s tem zmanjšamo simptome in ublažimo potek obolenja. Neprekinjeno jemanje je omejeno na 8 tednov.
Adaptogeno delovanje izkazujejo gingseng, elevterokok, vitanija, rožni koren, mačja trava in gotu kola. Adaptogene uporabljamo za izboljšanje imunske odpornosti ter izboljšanje psihičnih in fizičnih zmogljivosti.
Vitaminsko-mineralni pripravki. Po njih posežemo, kadar je potreba po vitaminih in mineralih okrnjena zaradi nezadostnega vnosa s hrano. Oblike pripravkov (sirup, tablete, pastile, praški) in odmerjanje so prilagojene posamezniku. Uravnotežena kombinacija različnih vitaminov in mineralov krepi odpornost, organizem lahko varuje pred okužbami in koristno deluje pri prehladnih obolenjih.
Prehranska dopolnila z betaglukani so namenjena podpori delovanja imunskega sistema. Betaglukan se v tankem črevesju veže na imunske celice, ki ga prepoznajo kot tujek in tako aktivirajo imunski sistem. Pripravek je za otroke, starejše od 1 leta, na voljo v obliki sirupa, ki se odmerja glede na telesno težo. Za starejše otroke in odrasle pa so na trgu na voljo tudi tablete in kapsule.
Cepljenje proti gripi je učinkovita zaščita. S tem postanemo odporni proti virusom, ki povzročajo gripo. Smiselno je preventivno cepljenje pred začetkom zime in preden se poveča število virusnih okužb. Zanesljiva zaščita pred okužbo nastopi od 10 do 14 dni po cepljenju. Priporoča se ga predvsem starejšim, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, bronhialno astmo, ledvične bolezni, presnovne bolezni ter tistim, ki čakajo na diagnostične preiskave ali zdravljenje v bolnišnici. Potrebno je vsakoletno cepljenje.
Pozitiven vpliv na imunski sistem ugotavljajo tudi pri uporabi probiotikov, antioksidantov, matičnega mlečka, kolostruma itd.
Za varno uporabo in učinkovito delovanje je nujna pravilna uporaba in izbira zdravila oziroma prehranskega dopolnila. Pri tem se posvetujte z lekarniškim farmacevtom, ki se bo z vami pogovoril in vam svetoval primeren ter kakovosten izdelek.
Pomnite!
1. Zaradi nedozorelosti imunskega sistema otrokom do 1. leta starosti brez nadzora pediatra ne dajemo zdravil oz. dopolnil z delovanjem na imunski sistem.
2. Uporaba več zdravil z delovanjem na imunski sistem hkrati ni zaželena!
3. Zdravil z vplivom na imunski sistem ne smejo uporabljati osebe pri avtoimunskih boleznih.
4. Vročina je obrambna reakcija telesa (virusi so na višjo temperaturo občutljivi), zato jo znižujte le kadar je višja od 38,5 ̊C (po zdravnikovih navodilih se ravnajte v primeru vročinskih krčev pri otrocih ali ob prisotnosti druge bolezni).
5. Pri mlajših otrocih in težjih oblikah poteka bolezni je potrebno obiskati zdravnika.
Tadeja ŠVAJGER, mag. farm.