Zdravilne rastline, različni pripravki iz njih ter tradicionalna zdravila rastlinskega izvora predstavljajo pogosto izbiro pri samozdravljenju in lajšanju blažjih zdravstvenih težav. Pogosto jih izberemo ravno zaradi razširjenega a napačnega prepričanja, da nimajo stranskih učinkov, da nam lahko samo pomagajo in nam ne morejo škoditi.
Pomisleki o ustreznosti uporabe tovrstnih pripravkov so še posebej utemeljeni pri nosečnicah in doječih materah, kajti v tem življenjskem obdobju je zelo pomembno ustrezno ovrednotenje razmerja med koristjo za mater in morebitnim tveganjem za plod. Zaradi tega velja, da naj bi se pred vsako tovrstno uporabo nosečnice in doječe matere posvetovale s farmacevtom ali z zdravnikom.
V resnici je bilo s področja varnosti uporabe zdravilnih rastlin med nosečnostjo in dojenjem izvedenih sorazmerno zelo malo kliničnih raziskav. Podatki večinoma izvirajo iz študij reproduktivne toksičnosti na drugih živalskih vrstah (previsoki odmerki) ter iz farmakovigilance (spremljanje in sistematično beleženje neželenih učinkov na podlagi dolgoletne uporabe), kar tovrstnim informacijam ne pripisuje velike teže.
Dodatno težavo predstavlja zakonodaja, saj so zdravilne rastline pravno gledano opredeljene kot hrana in ne kot zdravila, zaradi česar testiranja o varnosti in učinkovitosti niso zahtevana. Pri pripravkih, ki niso registrirani kot zdravila ali kot tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, se zahteva le izpolnjevanje kriterija GRAS (splošno prepoznano kot varno), poleg ostalih zahtev glede varnosti živil.
Iz (tragičnih) izkušenj velja pravilo, da naj bo izpostavljenost čim manjša, ob morebitni upravičeni uporabi pa naj se uporablja najmanjši učinkovit odmerek. Posebej velika previdnost je potrebna v prvem trimesečju nosečnosti (odločilen vpliv na razvoj plodu) ter v tretjem trimesečju (vpliv na prekrvavitev rodil in na morebitno sprožitev poroda). Mnenja o uporabi zelišč so si deljena tudi med strokovnjaki.
Načeloma velja, da so varna zdravilna zelišča tista, ki ne povzročajo interakcij z drugimi zdravili, se uporabljajo v nosečnosti tradicionalno, na noben način ne vplivajo na prekrvavitev ali delovanje rodil, niso opredeljena kot genotoksična, rakotvorna ali strupena za razmnoževanje ter ne vsebujejo toksičnih komponent. V času dojenja naj bo uporaba omejena na zelišča s pravnim statusom GRAS (splošno prepoznana kot varna).