Samozdravljenje nespečnosti

Statistični podatki pravijo, da se z nespečnostjo vsaj enkrat v svojem življenju sreča približno tretjina odraslih, kar ni zanemarljiva številka. Dvakrat pogosteje se pojavlja pri ženskah, zelo pogosta pa je pri starejših od 65 let, kjer se s to težavo sooča okoli 40 % ljudi.

Kaj je spanec?

Spanec je ena izmed zelo pomembnih funkcij organizma, ki ima obnovitveno vlogo. Med spanjem, ki je pravzaprav aktiven proces in ne pasiven, kot bi morda mislili, možgani ne počivajo ampak se obnavljajo ter tvorijo nove povezave med nevroni. Spanje je zelo pomembno tudi za celotno telo, saj takrat poteka delitev celic, rast telesa ter vzdrževanje spomina.

Količina spanja, ki ga oseba potrebuje, se spreminja skozi različna življenjska obdobja. Novorojenčki, ki potrebujejo največ spanja, v povprečju spijo od 10 – 15 ur na dan, nato pa se čas spanja z leti počasi krajša. Šoloobvezni otroci bi naj spali nekje med 9 – 11 ur dnevno, medtem ko je za odraslega človeka dovolj že med 7 – 9 ur spanca.

Nespečnost

Nespečnost je le ena izmed motenj spanja, ki pa je najpogostejša. Mednarodna klasifikacija deli motnje spanja na osem glavnih zvrsti (glede na spremembe v osnovnem vzorcu spanja):

  • nespečnost,
  • motnje dihanja v spanju,
  • hipersomnija,
  • motnje cirkadianega ritma,
  • parasomnije,
  • motnje gibanja v spanju,
  • izolirani simptomi ter
  • druge motnje spanja.

Oseba, ki ima težave z nespečnostjo, zvečer težko zaspi, ponoči pa se pogosto prebuja. Čas spanja je skrajšan, bujenje je prezgodnje, vse to pa vodi v nenaspanost in utrujenost. Težave, ki jih opisujejo osebe z nespečnostjo čez dan so:

  • nezmožnost koncentracije,
  • težave s spominom,
  • pomanjkanje energije,
  • čezmerna zaspanost tekom dneva,
  • razdražljivost ter
  • pogoste napake pri delu.

Razdelitev nespečnosti

Nespečnost delimo v tri skupine, ki se med sabo razlikujejo po času trajanja težav: prehodna, kratkotrajna ter dolgotrajna oziroma kronična nespečnost.

Prehodna nespečnost traja le nekaj dni in večinoma nastopi zaradi stresa, nezdravega življenjskega sloga (npr. večerno gledanje televizije, nočno delo z računalnikom, uživanje pijač, ki vsebujejo kofein v večernih urah …), sprememb okolja (npr. potovanje) ali drugih motečih dejavnikov, ki vplivajo na spanec.

O kratkotrajni nespečnosti govorimo, kadar težave trajajo največ tri tedne. Ta oblika nespečnosti se pogosto pojavi ob hujših stresnih situacijah (npr. ločitev, smrt v družini). Po odstranitvi vzroka oziroma po prilagoditvi na nove razmere se spanec vrne v normalno obliko in nespečnost sama izzveni.

Kronična nespečnost pa je po definiciji tista oblika nespečnosti, ki traja več kot tri tedne oziroma se en mesec ali dlje pojavlja več kot trikrat tedensko. Lahko je posledica bolezni (bolečina, astma, depresija, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva demenca in druge oblike demence), zlorabe uspaval ali drugih zdravil, dolgotrajnega uživanja alkohola ali mamil, vzrok pa so lahko tudi hormonske spremembe, ki nastanejo s starostjo.

Kako si lahko pomagate sami?

Obstaja kar nekaj načinov, kako lahko nespečnost premagate sami, brez pomoči zdravnika ali zdravil. Najpomembnejše je, da skrbite za zdrave spalne navade. To pomeni, da se vsak dan v posteljo odpravite ob približno isti uri, zjutraj pa se prav tako zbudite ob istem času. Izogibajte se popoldanskim in večernim dremežem, saj boste z njimi le še poslabšali težave z nespečnostjo. Če že potrebujete dnevni počitek, naj le-ta traja največ 30 minut in do 16. ure.

V večernih urah se izogibajte pijačam, ki vsebujejo kofein (kava, kokakola, energijske pijače), alkoholu, kajenju ter mastni in preobilni hrani. Vse našteto bo namreč zmotilo kakovost vašega spanca in povečalo verjetnost za nespečnost.

Pred spanjem se izogibajte delu na računalniku, gledanju televizije ter pretirani uporabi mobilnega telefona. Modra svetloba, ki jo oddajajo te naprave, namreč zmoti naravni cikel spanja in vpliva na spanec. Zato pol ure pred spanjem počnite raje kaj sproščujočega, kot na primer branje knjige.

Kdaj je potreben obisk zdravnika?

Obisk zdravnika je nujen, kadar:

  • težave trajajo več kot dva do tri tedne,
  • je nespečnost posledica zdravstvenih težav in ni povezana s slabimi spalnimi navadami (npr. pogosto nočno uriniranje pri težavah s prostato, težko dihanje pri astmi, če mislite, da je nespečnost povezana z depresijo).
  • se nespečnost ne izboljša, kljub upoštevanju nasvetov, kako odpraviti nespečnost brez zdravil in ste že odpravili vse ostale vzroke, ki bi lahko vplivali na vaš spanec.

Samozdravljenje nespečnosti z zdravili brez recepta

Preden se odločite za samozdravljenje nespečnosti z zdravili brez recepta, morate ugotoviti, ali je so za nespečnost lahko krive morebitne pridružene bolezni ali druga zdravila, ki jih jemljete. Zato se pred izbiro ustreznega pripravka posvetujte z vašim farmacevtom v lekarni, s katerim boste ugotovili, ali je samozdravljenje vaše težave sploh mogoče. Jemanje teh pripravkov se prav tako ne priporoča sočasno z zdravili, ki delujejo pomirjevalno ali uspavalno in se lahko dobijo samo na zdravniški recept.

Kratkotrajne oblike nespečnosti lahko lajšate z izdelki, ki vsebujejo različne zdravilne rastline (baldrijan, hmelj, pasijonka, melisa) ali njihove mešanice. Na voljo so v obliki kapljic, tablet, kapsul ter čajev in jih lahko v lekarni dobite brez recepta. Njihova uporaba naj ne bo daljša od dveh tednov – v tem času se težave z nespečnostjo morajo izboljšati. V primeru, da temu ni tako, morate obiskati zdravnika.

 

Andraž Počič, mag. farm.