Samozdravljenje alergije

Alergija je prekomeren odziv imunskega sistema na stik z alergenom. Alergen je (nenevarna) snov, ki po vstopu v človeško telo aktivira imunski sistem ter povzroči nastanek specifičnih protiteles. Ko alergen prvič vstopi v človeško telo, pride do pojava, ki mu rečemo preobčutljivost. Telo si alergen zapomni, ob vseh naslednjih stikih pa pride do pojava alergijske reakcije, ki se kaže z različnimi simptomi, ki so lahko blagi ali hujši.

Najpogostejše alergijske bolezni

1. Alergijski rinitis

Alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice zaradi alergije) je ena izmed najpogostejših oblik alergijskih bolezni dihal. Po statističnih podatkih zboli v našem okolju za to boleznijo od 15 – 30 % odraslih ljudi. To obliko rinitisa delimo na dva tipa: občasni in stalni alergijski rinitis.

Občasni alergijski rinitis (oz. seneni nahod) se pojavlja sezonsko, zaradi alergije na pelode trav in drugih rastlin. Pojavlja se v obdobju cvetenja rastline, na katero je alergija prisotna.

Simptomi, s katerimi alergijski rinitis prepoznamo, so: kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, draženje in solzenje oči, ki so pogosto tudi srbeče in pordele, pride pa lahko tudi do draženja in srbečice žrela.

Stalni alergijski rinitis pa se pojavlja v primeru, ko je bolnik alergičen na alergen, ki je v njegovem okolju stalno prisoten (npr. pršice, prah …). Zaradi tega so tudi težave pogoste in stalne. Najpogosteje se pojavita zamašenost nosu ter stalen voden izcedek iz nosu, ki ju bolnik pogosto zamenja za prehlad.

2. Alergija na hrano

Alergije na hrano so pogosta oblika alergij, ki se pojavijo že v zgodnjih otroških letih. Najpogostejše so alergije na mleko in mlečne izdelke, oreščke in sadje. Ta oblika alergije se kaže s srbenjem in draženjem v ustih, z oteklino v predelu ust in ustnic, s kožnimi izpuščaji ali rdečino kože, pogosto se pojavijo tudi bruhanje, driska ter slabost.

3. Kožna alergija

Kožna alergija se kaže kot srbeč ali pekoč izpuščaj, ki ga spremljata razdražena ter pordela koža. Najpogosteje se kožna alergija pojavi ob stiku alergena s kožo (kontaktni dermatitis), znaki pa nastopijo zelo hitro. Snovi, ki najpogosteje povzročijo kontaktni dermatitis so: različne kovine (nikelj, krom), sintetična vlakna v oblačilih, čistilna sredstva, parfumi, dezodoranti, kreme, geli za tuširanje …

4. Alergija na zdravila

Pogosta oblika alergij so tudi alergije na različna zdravila. Najpogostejša oblika teh alergij je alergija na antibiotike (zlasti penicilinske), pogosto pa se telo prekomerno odzove tudi na ostala zdravila ali pomožne snovi v zdravilih. V primeru pojava te oblike alergije je potrebno prenehati z jemanjem zdravila in poiskati nasvet pri zdravniku, ob pojavu hudih alergijskih reakcij (oteženo dihanje, požiranje, hude otekline) pa je nujen takojšen obisk zdravnika. 

Samozdravljenje alergije

Če veste, na katere snovi ste alergični, je zelo pomembno, da se jim izogibate. V primeru, da se alergenu ne morete izogniti pa so vam na voljo različni izdelki, s pomočjo katerih boste blažili simptome alergije.

Prva izbira za zdravljenje alergije so antihistaminiki v obliki tablet, ki so v lekarni na voljo tudi brez recepta (npr. Claritine S, Flonidan S, Rinolan, Letizen S, Cetixin). Ta zdravila preprečijo vezavo histamina, ki se sprošča pri alergijskih reakcijah, na njegove receptorje in s tem ublažijo simptome alergije: rdečica, srbečica, iztekanje iz nosu, kihanje, solzenje in srbenje oči.

Za lajšanje težav z zamašenim nosom in izcedkom iz nosu je priporočljiva uporaba nosnih dekongestivov, ki jih najdemo v obliki kapljic ali pršil (npr. Operil, Olynth, Septanazal …). Njihova uporaba naj traja le od 3 do 5 dni, saj njihova prekomerna uporaba privede do nasprotnega učinka – zamašenost nosu se poslabša, ob tem pa pride tudi do izsušitve nosne sluznice. Namesto pršil z zdravilnimi učinkovinami se lahko uporabljajo tudi pršila, ki vsebujejo fiziološko raztopino (npr. Aqua Maris, Nisita, Sterimar …). Fiziološka raztopina namreč navlaži nosno sluznico in spere alergene, njena uporaba pa ni časovno omejena.

Za ustrezen strokovni nasvet in pomoč pri izbiri pravega pripravka se obrnite tudi na farmacevta v lekarni.

Dodatna priporočila za blaženje težav

V primeru, da se stiku z alergenom ni mogoče izogniti, si večkrat dnevno umijte roke, obraz ter lase, prav tako si večkrat dnevno spirajte oči. Če ste alergični na cvetni prah, si zapomnite, da je količina cvetnega prahu v zraku najvišja v vročih, sončnih in vetrovnih dneh, prav tako je količina peloda višja v jutranjih urah, manj peloda pa je v deževnih dneh.

V primeru alergije na prah, pršice ali dlako živali, je pomembno, da stanovanje redno čistite. Priporočljiva je uporaba vodnih sesalnikov, ki alergene zadržijo.

Priporočljivo je uživanje pripravkov, ki vsebujejo vitamin C ter minerala kalcij ter magnezij. Te snovi pomagajo pri uravnavanju tvorbe histamina in lahko omilijo simptome alergije.  

Kdaj je potreben obisk zdravnika?

– Samozdravljenje alergije traja več kot sedem dni.

– Alergijo spremljajo nenavadni simptomi (močna srbečica, boleče mesto vnetja, nenavadni izpuščaji, težko dihanje, piskanje v pljučih, slabost, krči v trebuhu, močno bruhanje in/ali driska …).

– Pri otrocih, mlajših od 12 let

– V primeru, da ste noseči ali dojite.