Kašelj je življenjsko pomemben refleks, ki nam pomaga očistiti neželeno vsebino iz spodnjih dihalnih poti. Pogosto se pojavlja ob klasičnih zimskih obolenjih dihalnih poti, traja pa lahko tudi do tri tedne.

MOKER OZIROMA PRODUKTIVEN KAŠELJ

Moker oziroma produktiven kašelj spremlja izmeček, kašelj pa občutite tako, kot da se nekaj lušči iz pljuč. Sluznica dihalnih poti je namreč prekrita s sluzjo, ki predstavlja prvo linijo zaščite dihalnih poti pred vdori tujkov. Sama sluz je sestavljena iz dveh plasti: spodnje tekoče in zgornje lepljive plasti. Kadar je sluz dovolj tekoča, poteka njeno odstranjevanje iz dihal brez težav s pomočjo mukociliarnega transporta, njenega odstranjevanja pa sploh ne občutimo. Težave pa nastanejo, ko začne sluz v pljučih zastajati. Zastajanje sluzi se lahko pojavi, kadar je povečana njena tvorba v pljučih, kadar se zmanjša refleks kašlja in kadar se viskoznost sluzi poveča. Ker predstavlja sluz odlično gojišče za mikroorganizme, je njeno zastajanje v pljučih nezaželeno, saj lahko vodi v okužbe, privede pa tudi do zmanjšane pljučne funkcije.

SUH OZIROMA NEPRODUKTIVEN KAŠELJ

Za razliko od mokrega kašlja pa pri suhem kašlju ne pride do povečanega nastajanja in izkašljevanja sluzi. Suh kašelj se najpogosteje kaže v kratkih in močnih zaporednih sunkih, ki bolnika motijo, izčrpavajo in nimajo nobenega fiziološkega pomena. Kašljanje je moteče zlasti ponoči, saj bolniku krati spanec.

KDAJ JE POTREBEN OBISK ZDRAVNIKA?

Čeprav je kašelj v zimskih mesecih pogosto le posledica virusne ali bakterijske okužbe dihal pa morate biti vseeno pozorni na nekaj znakov, ob katerih priporočamo obisk zdravnika.

1. Po enem tednu samozdravljenja kašlja s pomočjo zdravil še ni znakov izboljšanja.

2. Kašelj traja več kot tri tedne brez znakov izboljšanja.

3. Izkašljana sluz je rumene, zelene ali krvave barve.

4. Kašlju so pridružene bolečine v grlu, ušesih, prsih ter povišana telesna temperatura.

5. Kašelj se pojavlja le ob določenih delih dneva ( npr. ponoči, po obroku, ko se uležete).

6. Kašelj spremljajo še ostale težave: težko dihanje, piskanje v prsih, sopenje.

Na kašelj morate biti pozorni tudi pri pljučnih bolnikih, kadilcih, majhnih otrocih, osebah, ki imajo težave s srcem ter pri želodčnih težavah, ki jih spremlja prekomerno izločanje želodčne kisline.

KAKO SI LAHKO POMAGATE SAMI?

Kašelj lahko ublažite na več načinov, pomembno pa je, da pripravke za samozdravljenje vedno uporabljate v skladu z navodili. Za ustrezen strokovni nasvet in pomoč pri izbiri pravega pripravka pa se obrnite tudi na farmacevta v lekarni.

Najpomembnejše je, da zaužijete dovolj tekočine (voda, nesladkan čaj) – 2 litra na dan za odraslo osebo. Dodaten vnos tekočine namreč razredči sluz in olajša izkašljevanje pri produktivnem kašlju, pri suhem kašlju pa tekočina navlaži sluznico, jo pomiri in s tem ublaži draženje ter pomiri kašelj. Učinkovita rešitev je tudi vlaženje zraka v prostoru. Pri tem povečate vlago v vdihanem zraku, kar deluje blagodejno na dihala. Inhalacija pare vam bo pomagala utekočiniti izloček iz pljuč, topel vlažen zrak pa bo pomiril dihala. Priporočajo se tudi inhalacije z dodanimi eteričnimi olji, njihova uporaba pa se odsvetuje pri otrocih, mlajših od dveh let ter pri astmatikih.

Pri mokrem kašlju priporočamo tudi uporabo zdravil za izkašljevanje, ki jim pravimo tudi ekspektoransi. Delujejo tako, da razredčijo sluz, zmehčajo izločke in nam tako olajšajo izkašljevanje.

Pri blaženju suhega kašlja pa priporočamo uporabo zdravil, ki kašelj pomirijo (antitusiki). Ta skupina zdravil deluje tako, da zavrejo refleks kašlja in zmanjšajo draženje sluznice v dihalih ter posledično umirijo kašelj. Uporaba antitusikov se odsvetuje pri mokrem kašlju, saj bodo onemogočila izkašljevanje sluzi, to pa lahko privede do hujših zapletov in okužb spodnjih dihal.

Kašelj pa lahko umirite tudi s pomočjo zdravilnih rastlin. Pri produktivnem kašlju lahko uporabite materino dušico, jeglič ter bršljan, ki razredčijo sluz ter olajšajo njeno izkašljevanje. Pri suhem kašlju pa priporočamo rastline, ki vsebujejo sluzi, s katerimi prekrijejo sluznico ustne votline ter žrela in jo zaščitijo pred draženjem, ki sproži kašelj. Te rastline so ozkolistni trpotec, gozdni slezenovec, islandski lišaj ter navadni slez.

Pomembno je, da pri kašlju pazite tudi na ustrezno higieno kašlja. Pri kašljanju namreč iz ust zletijo majhne kapljice, s katerimi lahko prenašamo različne viruse. Kadar kašljate, kašljajte v robec ali rokav, da ne širite okužbe, z milom in toplo vodo pa si redno umivajte roke.