Kronična venska bolezen (KVB) je zelo pogosta bolezen ožilja, ki v povprečju prizadene vsakega drugega Slovenca. Značilno je, da poteka v več stopnjah. Začne se zelo neopazno in s časoma povzroča vedno več težav.

Simptomi, ki bolnike pestijo na začetku, so:
– težke, utrujene noge,
– pekoča bolečina v nogah,
– srbenje in občutek toplote na koži,
– otekle noge,
– krči ter
– nemirne noge.

Te težave se stopnjujejo zlasti v toplem vremenu ter po dolgotrajnem stanju ali sedenju. Na koži se začnejo pojavljati zelo tanke, rdeče-modre žilice, ki se lahko razširijo in zavijugajo iz svoje smeri in izbočijo. Takšno spremembo imenujemo krčna žila oz. varica. Napredovanje bolezni vodi v kronično vensko popuščanje, ki se kaže kot dolgotrajna oteklina (edem) goleni in kožne spremembe, kot so vnetje, zatrdline v podkožju ter temnejše obarvanje kože. Resen zaplet kroničnega venskega popuščanja predstavljata venska razjeda in globoka venska tromboza.

Kronična venska bolezen ne nastane čez noč, ampak postopoma. Zaradi dolgotrajnega sedenja ali stanja, mišična črpalka in venske zaklopke oslabijo, vene se razširijo, kri pa začne v njih zastajati. To zastajanje povzroča prehajanje tekočine in belih krvnih celic skozi vensko steno v tkiva, kjer te celice sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje tkiv. Bolnik zato občuti bolečino v nogah, otekanje gležnjev in goleni ter postopne spremembe na koži.

Dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost nastanka bolezni, so naslednji:
– dednost (raziskave so pokazale, da je možnost obolenja pri potomcu, katerega oba starša imata KVB kar 90%, če pa ima bolezen le eden od staršev pa je možnost, da se ta izrazi 47%)
– spol in starost: pogosteje se KVB pojavlja pri ženskah ter starejših ljudeh
– hormoni: zaradi povečane ravni progesterona v krvi se lahko pojavijo težave pri nosečnicah in ženskah, ki jemljejo peroralno kontracepcijo
– nezdrav življenjski slog: prehrana z malo vlakninami, debelost, uživanje alkohola, kajenje, premalo gibanja
– vročina ( poletje, savna, … )
– položaj ( dlje časa stoječ ali sedeč )

Za ohranjanje zdravih ven si lahko z naslednjimi ukrepi pomagate sami:
– izogibajte se  dolgotrajnemu stanju ali sedenju, ob vsaki priložnosti poskušajte gibati s stopali
– ukvarjajte se s športi kot so npr. hitra hoja, tek, nordijska hoja, kolesarjenje, ples, plavanje, tek na smučeh, golf
– izogibajte se virom toplote: sončenju, savni, solariju, vročim kopelim
– tuširajte noge s hladno vodo ali jih namakajte v hladni kopeli
– nosite primerna oblačila (mehka, ohlapna oblačila, ki ne stiskajo, tudi nogavice naj ne bodo kratke s pretesno elastiko)
– nosite primerno obutev: peta čevlja naj bo med 2-4 cm
– uredite prebavo, zmanjšajte prekomerno telesno težo
– pogosto izvajajte masažo nog in stopal v smeri proti stegnom
– pred spanjem spodbudite venski pretok: telovadba kot da vozite kolo, podlaganje nog, tako da so dvignjene za 10-15 cm
-izvajajte vaje, ki spodbudijo pretok krvi po venah nog

Pri blagih težavah, kot so otekle in boleče noge, se posvetujte s farmacevtom v lekarni.

Težave lahko omilite z nanašanjem gela, ki vsebuje izvleček semena divjega kostanja (escin) in/ali heparin (npr. Venagel, Erbaven, Balzam za noge, Venitan, Hepan gel, Lioton…). Escin krepi tonus ven ter zmanjšuje krhkost in prepustnost kapilar, s tem pa se zmanjša otekanje in bolečine v nogah. Heparin preprečuje nastajanje krvnih strdkov in zmanjšuje obstoječe krvne strdke, deluje protivnetno ter zveča pretok krvi in zmanjšuje otekanje. Težave lahko omilite tudi z jemanjem vazoaktivnih zdravil v obliki tablet, ki vsebujejo flavonoide (Venaforce, Detralex).

Če se težave stopnjujejo, se je potrebno posvetovati  z zdravnikom, ki bo predlagal ustrezno  zdravljenje.

Poznamo različne načine zdravljenja KVB, ki se pogosto tudi kombinirajo:

– mehansko zdravljenje: predstavlja kompresija z elastičnimi povoji ali kompresijskimi nogavicami. Takšno zdravljenje predpiše zdravnik specialist, ki določi stopnjo kompresije. Povoji in nogavice se oblečejo zjutraj, ko noge še niso otekle. Nosijo vsak dan, ne glede na aktivnosti. Preberite si tudi naš članek z naslovom “Nasveti pred nakupom kompresijskih nogavic“.
– farmakološko zdravljenje: z jemanjem tablet s flavonoidi (diosmin in hesperidin), ki povečujejo tonus ven in odpornost kapilar ter zmanjšujejo nastajanje oteklin in imajo protivnetne učinke.
– sklerozacija: v prizadete žile se vbrizga sklerozacijsko sredstvo, ki poškoduje vensko steno, kar privede do vnetne reakcije. Žilne stene se sprimejo in žila ni več prehodna, kri po njej več ne teče.
– endovenska termična ablacija: z lasersko ali radiofrekvenčno sondo segrejejo žilno steno od znotraj in povzročijo njeno odmrtje.
– kirurško zdravljenje: kadar gre za obolenje večjih ven, s posegom odstranijo obolelo žilo.

Tjaša Vrhnjak, mag. farm.