Laktozna intoleranca

Laktozna intoleranca ali hipolaktazija je prebavna motnja, ki se pojavi zaradi zmanjšane aktivnosti encima laktaze v črevesju. Laktaza je ključna za razgradnjo disaharidnega mlečnega sladkorja, laktoze, v mleku in mlečnih izdelkih.

Trenutno naj bi se zmanjšana sposobnost presnove laktoze pojavljala kar pri 70% svetovnega prebivalstva. Pogosto se laktozna intoleranca zamenjuje z raznimi alergijami na hrano, na primer alergijo na gluten.

Pri teh stanjih so si lahko nekateri simptomi zelo podobni, vendar pa se laktozna intoleranca od alergij razlikuje po tem, da ne vključuje imunskega odziva in je zato tudi manj nevarna.

1. Kaj je laktoza in kaj hipolaktazija?

Laktoza ali mlečni sladkor je glavni disaharidni sladkor v mleku in ostalih mlečnih produktih. Sestavljen je iz dveh enostavnejših, monosaharidnih sladkorjev glukoze in galaktoze.

Encim laktaza je potreben za razgradnjo laktoze do glukoze in galaktoze, saj samo slednji lahko prehajata skozi črevesno steno v kri, kjer predstavljata vir energije za delovanje organizma.

Encim, ki razgrajuje laktozo, je najbolj izražen tik po rojstvu, ko je materino mleko glavni vir hranil.

Običajno je, da prične količina laktaze upadati v prvih nekaj mesecih po rojstvu, kar imenujemo laktazna neobstojnost. Pomanjkanje encima torej ni bolezen, ampak normalno fiziološko stanje, ki mu pravimo tudi primarna hipolaktazija odraslih.

Šele kadar hipolaktazija povzroči klinične znake, govorimo o laktozni intoleranci. Večina ljudi s primarno hipolaktazijo lahko brez simptomov presnovi okoli 12,5 gramov laktoze dnevno.

Pri ljudeh z laktozno intoleranco količina laktaze ni zadostna za pretvorbo laktoze do enostavnejših sladkorjev, ta zato ne more prehajati skozi steno tankega črevesa,ampak potuje naprej v debelo črevo, kjer se delno prebavi s pomočjo črevesnih bakterij.

Pri tem nastajajo stranski produkti: kratkoverižne maščobne kisline in plini, ki povzročajo neprijetne simptome. Laktoza, ki ostane neprebavljena,se izloči z blatom, pri prehodu iz tankega v debelo črevo pa nase veže precej vode,zato je blato pri izločanju mehkejše in tekoče.

Laktozna tolerana in intoleranca

2. Simptomi, ki se pojavljajo pri laktozni intoleranci

Simptomi laktozne intolerance so navadno prisotni, kadar je količina laktaze zmanjšana za več kot 50 odstotkov. Običajno se klinični znaki pojavijo po 30 minutah do 2 urah po zaužitju mlečnih izdelkov.

Razlog za pojav simptomov je neuspešna presnova laktoze zaradi pomanjkanja encima. Simptome, ki se lahko pojavijo, delimo na prebavne in sistemske. Najpogostejši prebavni simptomi so bolečine v trebuhu, napihnjenost, napenjanje, diareja, slabost in bruhanje, pri redkih posameznikih pa lahko nastopi tudi zaprtost.

Med sistemske simptome uvrščamo glavobol, vrtoglavico, izgubo koncentracije, kronično utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih ali pa nastanek razjed v ustih. Prebavne motnje se pojavijo zaradi kopičenja nepresnovljene laktoze, ki poveča osmotski pritisk, zato v črevo prične vdirati voda.

S tem se poveča hitrost prehajanja črevesne vsebine v debelo črevo, kjer laktozo fermentirajo bakterije. Pri fermentaciji nastajajo kratke maščobne kisline in plini kot so vodik, metan in ogljikov dioksid.

Nastale maščobne kisline lahko dražijo sluznico črevesja ali pa povzročijo vnetje kože ob zadnjiku. Tako pride do pojava pekočega občutka na tem mestu. Nastali plini vzpodbujajo gibanje črevesja, prav tako pa povzročijo pretakanje in ropotanje po prebavilih, napenjanje ter drisko.

Resnost simptomov je odvisna od enkratne količine zaužite laktoze ter hitrosti prehajanja vsebine skozi črevesje. Uživanje laktoze, ki se nahaja v hrani bogati z maščobami, kot je na primer mleko, lahko upočasni praznjenje črevesja in tako omili prebavne motnje.

Ravno nasprotno učinkujejo kava ali pekoča hrana, ki spodbujajo praznjenje vsebine v tanko črevo. Pojav simptomov je odvisen tudi od sestave črevesne flore posameznika,sajrazlični sevi bakterij ne proizvajajo vedno enakih plinov in kislin in zato različno dražijo sluznico.

Laktozna intoleranca simptomi

3. Ostale oblike hipolaktazije

Najpogosteje se pri ljudeh pojavlja primarna hipolaktazija odraslih, ki je genetsko pogojena, kar pomeni da se deduje med generacijami. Dedovanje je avtosomno recesivno, kar pomeni, da morata biti oba starša nosilca genske različice, ki zapisuje hipolaktazijo.

Pomanjkanje encima je posledica zmanjšanega izražanja genov, ki nosijo zapis za njegov nastanek. Kljub temu, da se količina encima zniža že pri otrocih,se simptomi navadno pojavijo šele v najstniških letih.

Avtosomno recesivno se deduje tudi prirojena kongenitalna hipolaktazija, ki pa se pojavlja zelo redko. Na svetu je bilo do sedaj prijavljenih le okoli 40 primerov te oblike, največ na Finskem. Za ta tip hipolaktazije je značilna popolna odsotnost encima laktaze že pri novorojenčkih, ki zato ne morejo prebavljati materinega mleka.

Pri sekundarni obliki hipolaktazije se količina laktaze zmanjša zaradi poškodbe tankega črevesja, ki je lahko prisotna pri boleznih kot so vnetje prebavil, Chronova bolezen, ulcerativni kolitis, celiakija, kot posledica kemoterapije ali pa jo povzročajo črevesni paraziti, kotje na primer bičkarGiardia intestinalis.

Stanje je reverzibilno, kar pomeni, da se količina encima normalizira, ko se poškodba črevesja pozdravi. Ta oblika laktozne intolerance se lahko pojavi ne glede na starost osebe.

4. Kaj storiti ob sumu na laktozno intoleranco?

Če opazite pojav prebavnih motenj po zaužitju mlečnih izdelkov, lahko prisotnost laktozne intolerance najlažje preverite z domačim testom. Izvedete ga tako, da se najprej za teden dni odrečete zauživanju mleka, nato pa po pretečenih sedmih dneh zjutraj na tešče popijete pol litra mleka.

Ob pojavu simptomov kot so napenjanje, bolečine v trebuhu, driska ipd., lahko z veliko verjetnostjo potrdimo prisotnost laktozne intolerance.

Sum na diagnozo lahko zanesljivo potrdimo z obiskom zdravnika, ki opravi laktozno intolerančni test ali dihalni vodikov test. Pri laktozno intolerančnem testu diagnozo potrdimo z merjenjem ravni glukozev krvi, pol ure po zaužitju 50 gramov laktoze.

Pri normalnem delovanju encima laktaze, se raven glukoze poviša, saj laktaza pretvarja mlečni sladkor v glukozo. Pri laktozno intolerančnih osebah se raven glukoze v krvi bistveno ne poviša.

Bolj zanesljiv test, ki je hkrati tudi zelo enostaven in ne posega v telo pacienta, je dihalni vodikov test. Metoda temelji na merjenju vodika v izdihanem zraku pacienta, po tem, ko ta na tešče zaužije 25 do 50 gramov laktoze.

Pri ljudeh s prisotno laktozno intoleranco, se mlečni sladkor ne more normalno presnavljati, zato ga pričnejo porabljati bakterije, pri čemer poleg ostalih plinov nastaja tudi vodik, ki se deloma izloča s pljuči. Povečano količino vodika zaznamo v izdihanem zraku pacienta.

Test, ki se uporablja pri dojenčkih in otrocih mlajših od dveh let je preskus kislosti blata po zaužitju laktoze. Pri pH blata nižjem od 5,5 do 6,0, lahko sumimo na laktozno intoleranco. Kislost blata je namreč posledica delovanja črevesnih bakterij, ki fermentirajo neprebavljeno laktozo.

5. Kako se soočiti z laktozno intoleranco?

Laktozno intolerančnim osebam, se svetuje omejeno uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Živalsko mleko je namreč pomemben vir mineralov in vitaminov,zato ga ni priporočljivo popolnoma izključiti iz prehrane.

Zelo pomemben je namreč zadosten vnos kalcija, ki skrbi za ohranjanje kostne gostote in preprečuje tveganje za razvoj osteoporoze. Na tržišču se pojavljajo tudi mlečna živila, ki ne vsebujejo laktoze.

Mlečni sladkor razgradijo z dodajanjem laktaze med samo pripravo izdelka, nato pa delovanje encima zatrejo s toplotno obdelavo. Mleko brez laktoze je bolj sladkega okusa, saj sta razgrajeni glukoza in galaktoza bolj sladki od same laktoze.

V Sloveniji lahko izdelki brez laktoze vsebujejo največ 0,1 g laktoze na 100 g živila. Pozitiven vpliv na prebavo imajo tudi probiotični izdelki. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, ki jo zaužijemo.

Bakterijski sevi izrodu Lactobacillus in Bifidobacterium, ki jih lahko najdemo v probiotičnih pripravkih, vsebujejo encim imenovan galaktozidaza, s katerim so nam lahko v pomoč pri razgradnji laktoze, hkrati pa pomagajo ohranjati ravnovesje v črevesni mikrobioti.

Laktozna intoleranca hrana

Na tržišču so na voljo tudi različni nadomestki živalskega mleka, pridobljeni iz rastlin. To so napitki iz soje, riža, kokosa ali mandljev. Izdelki so lahko tudi obogateni z raznimi vitamini in minerali, vendar pa je vprašljivo, v kolikšni meri se ti dodatki dejansko absorbirajo v naše telo.

Prav tako so na voljo tudi različna prehranska dopolnila, ki vsebujejo encim laktazo, ki pomaga ublažiti simptome, kadar se pregrešimo zzauživanjem izdelkov, ki vsebujejo laktozo.

Pri ljudeh s sekundarnim tipom hipolaktazije je priporočljivo začasno izogibanje mleku in mlečnim izdelkom, dokler se raven encima laktaze ne normalizira.

Helena Ramšak (farmacija, Univerza v Ljubljani)
Mentorica: Polona Reiter mag. farm.

Uporabljeni viri: