Vedno bližje smo poletju, z njim pa narašča tudi moč sončnih žarkov. Koža, naš največji organ, ima predvsem v poletnih mesecih glavno vlogo zaščite pred njimi. Veliko je govora o škodljivih učinkih sonca na kožo, le malokdo pa ve, kakšne so nevarnosti izpostavljanja soncu v kombinaciji z jemanjem nekaterih zdravil. Ta se lahko pod vplivom sončnih žarkov v koži spremenijo v nam nevarne produkte ter povzročijo spremembe na koži, katerim pa se lahko v nekaterih primerih s previdnostjo in upoštevanjem preventivnih ukrepov izognemo. O morebitnem vplivu zdravila na preobčutljivost kože se posvetujte s farmacevtom v lekarni že pred izpostavljanjem soncu.

KAJ JE Z ZDRAVILI POVZROČENA PREOBČUTLJIVOST KOŽE NA SONCE?

Preobčutljivost kože je odziv le te na kombinacijo zdravila in sončnih žarkov, kar se kot neželeni učinek zdravila kaže v obliki kožne spremembe. Za pojav preobčutljivosti je nujna prisotnost obeh dejavnikov, izpostavljenost soncu ter prisotnost zdravila, ki smo ga zaužili ali pa nanesli na kožo. Nato v koži zaradi sevanja sončnih žarkov potečejo kemijske reakcije zdravilne učinkovine, pride do tako imenovane fotoaktivacije zdravila. Ločimo dve vrsti reakcij, fototoksične in fotoalergične, katera od obeh bo potekla, pa je odvisno od vrste zdravilne učinkovine zaužitega oz. nanešenega zdravila. Če le ta reagira z ultravijoličnimi žarki tipa A (UVA), bo v večji meri potekla fotoalergična reakcija, v reakciji z ultravijoličnimi žarki tipa B (UVB) pa najverjetneje fototoksična. Slednja je tudi pogostejša.

ZNAKI

Posledice preobčutljivosti kože so večinoma podobne sončnim opeklinam in izpuščajem, spremlja pa jih lahko srbečica, bolečina, zatekanje, občutek skelenja ter pekoč ali zbadajoč občutek na koži. Mesto nastanka je običajno omejeno na del kože, ki je bila soncu direktno izpostavljena, posebej tam, kjer dodatne zaščite ni bilo, npr. na čelu, nosu, dekolteju, rokah, dlaneh in ustnicah. Kjer nas sonce težje doseže, se spremembe redkeje pojavijo. Večinoma se preobčutljivost kože ustavi, ko prenehamo z jemanjem zdravila ali pa, ko se soncu izogibamo.

KAKO LOČIMO FOTOTOKSIČNE REAKCIJE OD FOTOALERGIČNIH?

V primeru fototoksičnih reakcij v koži se zdravilna učinkovina v interakciji s sončnimi žarki pretvori v fotoprodukt, ki neposredno poškoduje kožne celice. Do te vrste preobčutljivosti pride pri posameznikih, ki so bili izpostavljeni dovolj velikim odmerkom zdravilne učinkovine ob hkratni izpostavljenosti soncu. Znaki se pojavijo hitro, že nekaj minut ali ur po tem, ko je bila naša koža izpostavljena sončnim žarkom.  Običajno spominjajo na zelo močne sončne opekline, prisotna je rdečica, ki jo lahko spremlja srbenje, zatekanje ter pekoč in zbadajoč občutek na koži, včasih celo pojav mehurjev. Značilno je, da je mesto pojava omejeno le na del kože, ki je bil soncu direktno izpostavljen, tako je meja med prizadetim in neprizadetim (zaščitenim pred soncem) območjem zelo jasna. Kasneje se lahko na teh delih pojavijo spremembe barve kože, običajno koža potemni.

Fotoalergične reakcije se pojavijo redkeje kot fototoksične. Sevanje sončnih žarkov zdravilno učinkovino v koži pretvori tako, da jo naše telo prepozna kot tujek, na to pa naš imunski sistem odgovori z alergijsko reakcijo. Običajno se razvije po več kot 24 urah od izpostavitve soncu, včasih tudi več dni po tem, znaki s katerimi se kaže, pa se lahko razširijo tudi na predele telesa,  ki soncu niso bili neposredno izpostavljeni. Značilno se pojavijo srbeči izpuščaji z mehurčki. Večinoma se ta vrsta preobčutljivosti umiri s prenehanjem jemanja zdravila, v nekaterih primerih pa lahko alergijska reakcija vztraja, tako da se lahko tovrstne spremembe kože pojavijo še v prihodnosti ob izpostavljanju soncu.

KATERA ZDRAVILA LAHKO POVZROČIJO PREOBČUTLJIVOST KOŽE?

Kožne spremembe povzročajo tako zdravila, ki jih zaužijemo, kot tudi tista, ki jih nanesemo na kožo v obliki krem ali mazil. Pomembno je vedeti, da se ob uporabi zdravil preobčutljivost kože ne pojavi pri vseh, ampak le pri dovzetnih posameznikih. Bolj ogroženi so tisti, ki imajo že sicer bolj občutljivo kožo. O tem, ali lahko zdravilo povzroči tovrstne reakcije, se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej, če začnemo z jemanjem novega zdravila.

Navedene so le najpogostejše skupine zdravil, katerih predstavniki lahko povzročajo preobčutljivost kože, ko je ta izpostavljena soncu:

  • nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila
  • zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb
  • zdravila za odvajanje vode
  • zdravila za zdravljenje srčnih aritmij
  • zdravila za zdravljenje depresije in psihoz
  • zdravila za nižanje krvnega sladkorja
  • zdravila za nižanje holesterola v krvi
  • zdravila za zdravljenje aknavosti

Med povzročitelji preobčutljivosti pa niso le zdravila, ki se izdajajo na recept, ampak tudi tista, ki so na voljo brez recepta. Primer teh so rastlinski pripravki iz šentjanževke, prav tako lahko tovrstne reakcije izzovejo mila, parfumi in drugi kozmetični izdelki.

KAKO SE ZAŠČITITI?

Ker je povzročiteljev preobčutljivosti kože ob izpostavljanju soncu veliko, je dobro vedeti, kateri med tistimi, ki jih uporabljamo, so med njimi. Informacije o tem najdemo v priloženih navodilih za uporabo zdravila, v kolikor pa o tem niste prepričani, se posvetujte s svojim zdravnikom ali s farmacevtom v lekarni.

Nastanek preobčutljivostnih reakcij najenostavneje in najučinkoviteje preprečimo z omejitvijo časa, ki ga preživimo na soncu in z izogibanjem soncu med 10. in 16. uro, ko je to najmočnejše. Neželene učinke lahko zmanjšamo tudi z nošenjem zaščitnih oblačil, kot so pokrivala, sončna očala in dolgi rokavi. Priporočljiva je uporaba sončne kreme z visokim zaščitnim faktorjem, ki nas ščiti pred ultravijoličnimi žarki in tako v nekaterih primerih prepreči nastanek preobčutljivosti.

V kolikor na koži opazimo kateregakoli od opisanih znakov in sumimo, da so nastale spremembe na koži povezane z zdravili, se najprej zaščitimo pred direktno sončno svetlobo in umaknemo v hladen prostor. Pomembno je ugotoviti katero zdravilo je povzročilo tak odziv, zato se o zdravljenju posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom, le tako bomo v prihodnje lahko preprečili ponoven nastanek preobčutljivostnih reakcij. V primeru resnejših kožnih težav takoj poiščemo zdravniško pomoč.

 

Tjaša Permanšek, študentka farmacije

Polona Reiter, mag. farm., mentorica