Kaj je funkcija želodčne kisline?

Čeprav se zdi na prvi pogled želodčna kislina le nepridiprav, ki povzroča težave,  je njena funkcija zelo pomembna, saj je nepogrešljiva v človeškem telesu. Glavna naloga želodčne kisline je razgradnja hrane, ki jo zaužijemo. Poleg te naloge opravlja želodčna kislina tudi obrambno funkcijo, saj v kislem želodčnem okolju mikroorganizmi, ki jih v telo vnesemo pri požiranju, ne morejo preživeti.

V želodcu  je prisotno natančno vzdrževano ravnovesje med izločanjem želodčne kisline ter zaščitnimi dejavniki, ki skrbijo, da kislina ne bi poškodovala želodčne sluznice in povzročila razjed. Težave nastanejo, ko se to ravnovesje poruši v prid kisline. V tem primeru lahko hitro pride do težav, kot so:

  • zgaga (pekoč občutek v predelu prsnice ali žličke),
  • bolečine v zgornjem delu trebuha,
  • spahovanje,
  • napenjanje ter
  • slabost.

Poleg tega pa se lahko preveliko izločanje kisline kaže tudi z neznačilnimi znaki, ki so:

  • dolgotrajen suh kašelj,
  • hripavost,
  • vnetje grla,
  • razjede zobne sklenine ter
  • občutek tujka v požiralniku.

Vzroki, ki povečajo izločanje želodčne kisline

  • kajenje,
  • prekomerno pitje alkoholnih pijač,
  • prenajedanje (preveč hrane v želodcu),
  • stres, jeza in razburjenje,
  • prevelike količine zaužite kave ali čaja,
  • preveč začinjena in premastna hrana,
  • nekatera zdravila (acetilsalicilna kislina – Aspirin, nesteroidna protivnetna zdravila).

Kako si lahko pomagate sami?

V lekarni so na voljo različni pripravki, s katerimi lahko hitro ublažite težave. Glavni cilj samozdravljenja v primeru prekomernega izločanja želodčne kisline je zmanjšanje njene količine.

Antacidi (Rutacid, Rupurut, Rennie, Gastal): to so zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino in zaščitijo želodčno sluznico. V lekarni so na voljo različni pripravki, ki se med sabo razlikujejo po sestavi ter trajanju delovanja.

Pri antacidu je zelo pomembno, da nevtralizira le presežno količino želodčne kisline. V primeru, ko antacid nevtralizira preveč kisline, pride namreč do povratne zanke, ki še dodatno poveča nastajanje ter izločanje želodčne kisline in poslabša težave. Takšen mehanizem delovanja ima soda bikarbona, ki se ravno zaradi tega odsvetuje v primeru težav s prekomernim izločanjem želodčne kisline.

Antagonisti histaminskih receptorjev H2 (H2 antagonisti): delujejo na drugačen način kot antacidi. Z vezavo na želodčne celice zmanjšajo izločanje želodčne kisline in tako umirijo težave. Njihov učinek nastopi kasneje kot pri antacidih, a traja dlje časa, od 8 – 12 ur. V lekarni je iz te skupine za samozdravljenje na voljo zdravilo Ranital S.

Inhibitorji protonske črpalke (Nolpaza Control): so najmočnejša zdravila za samozdravljenje prekomernega izločanja želodčne kisline. Njihov učinek, tako kot pri H2 antagonistih, nastopi kasneje. Zmanjšanje težav boste opazili že po prvem dnevu uporabe, a vedeti morate, da to zdravilo ni namenjeno kratkotrajnemu olajšanju težav, zato morate zdravilo jemati nekaj dni zapored, da se bo pokazalo izboljšanje.

Zaradi različnih mehanizmov delovanja se za pravilno izbiro zdravila za samozdravljenje obrnite na farmacevta v lekarni, ki vam bo pomagal izbrati pravi pripravek.

Poleg samozdravljenja z zdravili pa so na voljo tudi drugi pristopi, s katerimi boste zmanjšali težave z zgago:

  • jejte počasi, hrano dobro prežvečite in jo razporedite na več manjših obrokov,

  • izogibajte se mastni ter zelo začinjeni hrani,

  • izogibajte se ležanju ali telovadbi takoj po obroku,

  • v primeru nočnih težav z zgago spite s privzdignjenim vzglavnikom in ne jejte do dve uri pred spanjem,

  • prenehajte ali zmanjšajte kajenje ter uživanje alkohola, kave ter čaja,

  • ne nosite oblačil, ki vas v pasu tesno stisnejo.

Kdaj je potreben obisk zdravnika?

  • Če v primeru samozdravljenja ni izboljšanja v 7 – 10 dneh.

  • Hujše poslabšanje simptomov (bruhanje krvi, črno blato, kri v blatu).

  • Težavno požiranje, prisotnost bolečin pri požiranju.

  • Dolgotrajen suh, dražeč kašelj, ki ne izzveni po uporabi zdravil za zdravljenje kašlja.

  • Dolgotrajno vnetje grla, ki se ne izboljša po samozdravljenju.

  • Hripavost, opazne razjede jezika, zob, zobne sklenine ter ustne sluznice.