Po družbenih omrežjih in spletnih portalih se širijo neresnice ter miti, povezani s cepljenjem. Ko je posameznik obdan le s teorijami zarote, težko loči pravo od prirejene resnice. Prav na to računajo avtorji takšnih objav, večinoma zaradi lastne finančne koristi.

1) Cepiva povzročajo avtizem

Avtizem je nevrološko-biološko pogojena motnja. Mit izvira iz leta 1997, ko je kirurg Andrew Wakefield sklepal med MMR cepivom (ošpice, mumps, rdečke) in avtizmom. Diagnoze motenj avtističnega spektra so namreč v omenjenem desetletju skokovito narasle. Wakefieldov članek je bil zaradi številnih napak in konfliktov finančnih interesov kmalu umaknjen, odvzeta mu je bila licenca. A zapisana trditev je že obkrožila svet, izvedli so številne študije, vendar niti v eni sami niso našli dokazov za povezavo med cepljenjem in pojavnostjo avtizma.
Še danes je v povezavi z avtizmom veliko neznanega. V najnovejših študijah obstajajo dokazi, da se razvije že med nosečnostjo, simptomi pa so prisotni že dolgo pred prvim odmerkom cepiva. Naraščajoče številke lahko pripišemo boljši diagnostiki (le nekaj let pred objavo Wakefieldovega članka smo namreč avtizem uvrščali pod shizofrenijo) ter večjemu ozaveščanju ljudi.

2) Preobremenjen imunski sistem ob odmerku večih cepiv hkrati

Imunski sistem dojenčkov in otrok je močnejši, kot si mislimo. Glede na število protiteles, prisotnih v dojenčkovem telesu, sklepamo, da bi lahko odmerjali celo 10000 različnih cepiv hkrati. Dojenčki in otroki so dnevno izpostavljeni ogromnemu številu bakterij in virusov. Cepljenje predstavlja v primerjavi s tem minimalen delež. O kombinaciji cepiv so bile opravljene številne raziskave, ki so potrdile enako učinkovitost kombinacije cepiv kot posameznega odmerjanja; prav tako kombinirano cepljenje omogoči hitrejšo zaščito, manj obiskov pediatra ter manj stresa za otroka.

3) Bolezen se v Sloveniji/Evropi ne pojavlja več

Da se bolezen pri nas ne pojavlja več, je zahvala čredni imunosti, oziroma precepljenosti prebivalstva. To precepljenost pa je potrebno vzdrževati, saj se lahko okužba vnese v našo državo iz tujine, kjer prebivalstvo ni dovolj precepljeno in je okužba še vedno prisotna. V tem primeru bi se med domačim necepljenim prebivalstvom bolezen hitro širila. Če bi s cepljenjem nehali, bi že samo en vnesen primer bolezni lahko privedel do nekaj deset tisoč obolelih. Prav tako s cepljenjem ščitimo del populacije, ki ne more prejeti cepiva, npr dojenčki, nosečnice, starejši, ljudje z alergijo na eno izmed sestavin cepiva ter bolnike z rakom.

4) Pri cepljenih ljudeh še vedno prihaja do okužb

Ob izbruhu bolezni niso v nevarnosti samo necepljeni ljudje. Cepiva niso 100 % učinkovita, to pomeni da vsi, ki so bili cepljeni, ne razvijejo imunskega odziva in lahko za boleznijo še vedno zbolijo.
Za primer lahko vzamemo izbruh ošpic. V skupini 500 ljudi jih je 490 cepljenih, 10 ne. Če je cepivo 98 % učinkovito, bo zbolelo 10 cepljenih ljudi, prav tako bo zbolelo vseh 10 necepljenih. To pomeni, da je zbolelo samo 2 % cepljenih ljudi ter 100 % necepljenih.

5) Cepiva niso odgovorna za zmanjšanje pojavnosti okužb ter smrti, ampak je za to odgovorna boljša higiena

Boljša higiena, razvoj antibiotiokov in drugih zdravil ter kvalitetnejša prehrana so povečali možnost preživetja, s tem pa zmanjšali smrtnost; vendar je neizpodbitno, da so cepiva močno prispevala k zmanjšanju pojavnosti bolezni. V Sloveniji proti noricam ne cepimo vseh otrok, a kljub boljši higieni bolezen preboli skoraj 100% otrok, kar je enako kot v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Ošpice, proti katerim smo začeli cepiti v omenjenem obdobju pa se v pri nas praktično ne pojavljajo več.
V Afriki, kjer se v zadnjih 30 letih na področju zdravstva ter higiene ni veliko izboljšalo, se je smrtnost otrok prepolovila, brez dvoma je pripomogla večja precepljenost, ki je iz 16 % leta 1990 narasla na več kot 80 % leta 2015.

Ošpice

Graf pojavnosti ošpic v Sloveniji po letih. Vir: NIJZ

6) Naravno pridobljena imunost je boljša kot cepljenje

Številni so mnenja, da bi se morali z virusom preprosto prekužiti na »naraven način«. Res je, da lahko v nekaterih primerih naravno pridobljena imunost traja dlje, vendar so tveganja pri izpostavitvi aktivni okužbi neprimerno višja; pri ošpicah lahko pride do vnetja možganov (encefalitis) in na vsakih 1000 obolelih umreta 2 bolnika. Pri cepljenju s kombinacijo MMR pride do hudih neželenih učinkov: encefalitisa ali hude alergijske reakcije le enkrat na milijon cepljenih ljudi. Tveganje za hujše neželene učinke je torej 2000krat manjše kot tveganje za smrt pri bolezni naravnega poteka.

V drugih primerih, na primer cepivu proti Hib in tetanusu, dobimo po cepljenju boljšo imunost kot pri »naravnem« poteku bolezni.
Imunski sistem se pri cepljenju aktivira na popolnoma enak način kot pri »naravni okužbi«, s cepljenjem NE zmanjšujemo učinkovitosti imunskega sistema.

7) Imamo zdravila za vse bolezni, proti katerim se cepimo

Trditev je popolnoma napačna. Za veliko bolezni, ki jih s cepljenjem preprečimo, nimamo zdravil. Pri njih lahko zdravimo le simptome, preživetje pa ja odvisno le od poteka bolezni pri posamezniku. Črne koze bi bile danes isto nevarne kot so bile v preteklosti, z cepljenjem pa smo bolezen popolnoma izkoreninili.

8) Cepiva so polna strupov, kot je živo srebro

Vsaka snov, ki jo vnesem v telo, je v določeni količini toksična, celo navadna voda. Večina sestavin cepiv je prisotnih tudi v hrani, ki jo uživamo vsak dan. Od ene konzerve tune dobimo v telo enako količino živega srebra, kot se je nahajala v enem odmerku cepiva. Čeprav takšna količina v enkratnem odmerku ne predstavlja tveganja za zdravje, so živo srebro v cepivih nehali uporabljati že 20 let nazaj. Tudi solata in paradižnik vsebujeta živo srebro v majhnih količinah.
V cepivih se uporablja v zelo majhnih količinah tudi formaldehid. Le v eni hruški ga je 125-krat toliko kot v odmerku cepiva. V takšnih količinah je popolnoma nenevaren, saj ga telo hitro pretvori v mravljično kislino, ki se pa uporablja tudi v prehrani.

Tudi ostale sestavine cepiv so varnih odmerkih in ne predstavljajo tveganja za zdravje ali razvoj kakršnihkoli bolezni.

9) Vsako, tudi najmanjše tveganje je nesprejemljivo

Potrebno je pomisliti na koristi cepljenja. Če od cepljenja ne bi bilo koristi, bi bilo vsako tveganje nesprejemljivo. Od bolezni, proti katerim se cepimo, je v preteklosti vsako leto umrlo milijone ljudi. Zaradi razvoja in rabe cepiv pa imata hujši neželen učinek 1 do 2 osebi na milijon cepljenih. Hujši neželen učinek predstavlja alergijska reakcija, na katero so v vsaki ambulanti pripravljeni. V decembru so v ZDA začeli cepiti proti COVID-19, od vseh cepljenih lahko bi lahko hude alergijske reakcije prešteli na prste obeh rok, medtem pa je za samo boleznijo umrlo 100 000 ljudi.

Od začetkov cepljenja, ki so za današnje čase primitivni ( proti črnim kozam so se v začetku 19. stoletja cepili tako, da so vdihavali posušene kraste obolelih), do danes, ko imamo na voljo najsodobnejša, varna in učinkovita cepiva, so le-ta rešila več kot milijardo in pol življenj. Cepiva so preizkušena, varnost in učinkovitost pa se temeljito spremljata ne samo v kliničnem testiranju, ampak skozi celotno obdobje uporabe cepiva. Cepiva, s katerimi cepimo otroke, se uporabljajo že tako dolgo, da so z vidika varnosti zbrani vsi potrebni podatki, s katerimi trdimo, da so absolutno varna in učinkovita.

Andraž Gorišek, študent farmacije
Polona Reiter mag. farm., mentorica

Viri: https://www.historyofvaccines.org/index.php/content/articles/misconceptions-about-vaccines
https://www.who.int/news-room/q-a-detail/vaccines-and-immunization-myths-and-misconceptions
https://www.publichealth.org/public-awareness/understanding-vaccines/vaccine-myths-debunked/
https://www.who.int/news-room/q-a-detail/vaccines-and-immunization-myths-and-misconceptions
https://en.wikipedia.org/wiki/Autism